Na polju je čuječi mir

Spodrezana koruza je srbečica

roko sili da jo obrne v zemljo

Razlila se je

rumenost izvotljenih buč

poniknila med grude

Suha stebla so levitvena koža

trohnijo v vlažna jutra

in meglene noči

Življenje je odšlo od tukaj

Piha

Strnišče šumi

Votlo žvižgajo ostri štrclji

Vse je mirno

le zvok divja čez prašne kolovoze

Ujet je prah

z meglo je zakrknil v gosto sivost

zmes spominov na poletne sape

Takrat je trepetal v zraku

kot utrip postelje za sončno pripeko

Odšlo je življenje od tukaj

Zakopane so še misli

redke so ki jih je odnesel veter

ali ptica

neke so zblaznele

večina njih so že besede

dišijo vsaka svoj pomen

Ostali sta le surovost in grobost

Vse je pripravljeno za grobarja

da prekrije rane razpoke kosti

da nasuje bele nežnosti

in to prst

naredi spet celo

Milan Novak