Drugačen je

klobuk okrašen s cvetjem

danes je skuštran

barve so pomešane

polomljene bilke

so se zapletle med cvetne liste

Vonj po gnilobi se je zavihtel

med skrivenčene ustnice

kanalizacija bruha na ceste

želodec se razliva med odplake

podgane so veverice

na cestnih svetilkah

lasje lebdijo

klobuk se vrti

seje cvetoče poljube med

plavajoče kartonske škatle

kot da je danes najlepši poletni dan

Neponovljiva razigranost

življenjski trenutek vsakega klobuka

vriska kot škržat

rešen dolgoletne zabubljenosti

biti lep poslušen urejen vedno na pravem mestu

ne

klobuk želi v zrak

med drzne vetrove

med odlomljeno vejevje

med strgane pole časopisa

med listje prah borove iglice

Vse cvetje

vse pentlje in trakovi

vse mora z njega

zato se vrti obrača otresa s krajci

zavrtinči se naravnost navzgor

v sivine

oblizne žleb

zakotalika se po strešnikih

objadra krošnje

zaokroži pred šipo

udarita z dlanjo

posedi na okenski polici

napolnjen s svobodo

še zadnjič zavriska

in se

kot bi naenkrat od nekje pobral

kamnito težo

požene v grgrajoč odtočni jašek

Izgine

kot poletje

kot navdih

kot življenje samo

Milan Novak