Pes in potok

Vozim se s kolesom, z dvorišča neznane hiše steče za mano

velik svetlo rjav pes, njegova dolga ušesa mahedrajo,

 

deluje jezno in nevarno, zato močneje pritisnem na pedale, 

pospešim in se oziram nazaj, a pes še kar teče za mano,

 

vztrajno in neutrudno mi sledi skoraj cel kilometer –

ves čas je zadaj, grozeča postava z negibnim obrazom,

 

kot iz otroških sanj. Zdi se mi, da vrtim v prazno, potem

mi postane vseeno, utrujen od bežanja ustavim,

 

sestopim in pustim, da me neke pretekle sanje končno

dohitijo, prav tu in zdaj, v tem visokem dnevu

 

sinjega neba. A ko me pes dohiti, me le povoha in pomaha

z repom, le prijazen pes je, ne pošast iz hudih otroških sanj.

 

Skupaj greva do potoka, kot da se poznava že dolgo časa,

ves čas ostaja v krogu mojih klicev in prigovarjanj,

 

všeč mi je, kako gibko in hitro se odziva na moj glas.

Zabredeva v vodo, opazujem njegovo igrivo telesnost,

 

način, kako se lahkotno premika med valovi, zdi se mi,

kot da bi njegovo telo lahko bilo tudi moje telo –

 

na tisoče kapljic se razprši v potoku, ki vztrajno in neutrudno

drsi pod nama, ko si otrese kožuh. Ko se oddalji, ga spet

 

pokličem, vrne se, moj glas je dolga vrv, je hiša, je zid,

je trdna ograda, in ko božam njegovo mokro dlako, vem,

 

da sem v njegovih očeh podoba njegovega gospodarja.

Nenadoma dvigne ušesa in se bliskovito požene v breg

 

na drugi strani – nek drug zvok je bil, klic ali glas, ki ga nisem

slišal v šumenju potoka, in njegovo telo v hipu postane

 

svetla puščica, potapljajoča se v mračni gozd.

Dolgo časa ga kličem, a nikjer ni videti sledu njegovega

 

telesa med drevjem, ne slišati pokljanja vej ali šumenja

listja, ne prikličem ga več, le moj glas odmeva v temni

 

goščavi: tam se srobot ovija okoli skrivenčenega drevesa

in orisuje skoraj sanjsko obliko v somračnem gozdu; 

 

tanka ovijajoča se stebla so na videz mehka kot vrvi, lahko

bi se jih oprijel in se spretno zagugal v odprte prostore,

 

a ko se jih dotaknem, so vrvi otrdele in negibne, ni jih moč

premakniti. Še enkrat močneje zakličem, in ves prostor

 

naokoli me pokliče nazaj, a le z lesketom drobnih

valov, le s hrumečim divjanjem potoka.

 

Franci Novak

filia

Poslano:
05. 09. 2016 ob 12:31

Franci

Včasih se je bolje ustaviti, se sočiti, kot bežati. Lahko je v sanjah, ali v budnem stanju. Še pošasti se preobrazijo v prijatelje.

Želim ti veliko takšnih srečanj.

"filia"

Zastavica

romano

Poslano:
05. 09. 2016 ob 14:53
Spremenjeno:
07. 09. 2016 ob 09:31

Lepo napisana zgodba, o tvojem dogodku bega pred strahovi in krotkim psom. Ne čutim pa jaz tukaj pesmi, lepo zapisana pripoved, katero je bilo lepo prebrati...


Vse lepo želim

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
05. 09. 2016 ob 21:05

Pozdrav, Romano, priznam, je bolj pripovedna pesem, zdelo se mi je zanimivo napisat malo drugačno od tistih, ki jih ponavadi pišem. Kljub temu mislim, da je poezija, verjetno zaradi ritma in zvena. Če bi to prelil v prozo, ne bi bilo isto, vsaj po mojem ne. Je pa res, da je meja včasih zelo tanka :)

lp, Franci


Zastavica

Milan Novak

Poslano:
06. 09. 2016 ob 15:22

Prav gotovo pa je poetičen način vpletanja sanj v zgodbo, kar kmalu postane eno, zgodba in sanje hkrati. Toliko dobro, da sem na koncu celo pričakoval nek znak prebujanja iz sanj ...

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
06. 09. 2016 ob 18:20

v pomoč in razjasnjenje nekaterih dilem iz zgornjih komentarjev najprej tole:

http://www.pogledi.si/knjiga/pesem-v-prozi-kot-nacin-branja


še moj kratki komentar k pesmi: vsekakor poezija. Močna in učinkovita, taka, ki se na nezavedni ravni dotakne vsakogar, ki si dopušča začutiti njeno valovanje. Pesem, ki ne razlaga, ampak nas nenasilno pusti začutiti!

  Lp, lidija

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 09. 2016 ob 19:36

Čeprav pesem deluje fabulativno in individualno, v sebi skriva toliko simbolike, da bralca preprosto potegne vase: v njegove spreobrnjene strahove, v nenadne bližine in oddaljitve, v ponavljanje mehčanja / otrdevanja v različnih odnosih in pojavih - pesem, ki je zagotovo ni dovolj le enkrat prebrati in ki očara tudi s svojimi rahločutno izpisanimi podobami, prehajanji od zunanjega k notranjemu in nazaj, preoblikovanju istega dejanja v različnih odmevih in odzvenih (prepoznavna avtorska poetika).


Tistim, ki jim branje sodobne poezije ni blizu, bi svetovala, da za začetek preberejo vsaj nekaj nagrajenk zadnjih 5 let (npr. zbirk, ki so bile nominirane ali izbrane za Veronikino ali Jenkovo nagrado).

Lp vsem,

Ana


Zastavica

romano

Poslano:
06. 09. 2016 ob 22:02
Spremenjeno:
06. 09. 2016 ob 22:34

Ne bom polemiziral, kot pa je videti, da tudi uredniki več ne razlikujete prozo od poezije. Me pa jezi, ker tako radi posegate po trženju in uvozu tujega pametovavanja, kar vidim na povezavi Lidija.


Kot sem že zgoraj napisal, je Franci napisal prečudovito zgodbo v odlomku proze in v njej je resnično moč najti vse tisto, kar ste naštele Lidija, Ana..., nikakor pa ne zatrjevati, da je to pesem.


Lepo prosim!..., človek kmalu več ne bo razlikoval pesmi od zgodbe, pripovedne pesmi ali proze od poezije in kaj vse boste naumili vi, kot neki veliki strokovnjaki za sodobno-moderno poezijo. Begate ljudi, še posebno mlade talente, da zbežijo iz teh strani.



Ne potrebujem, da mi kdo od vas odgovori na to pisanje, še manj pametuje kaj je poezija, vi jo poneumljate in izumljate nekaj novega-modernega, da že sami več ne veste kaj je prav in kaj ne!!!


Vse lepo želim.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 09. 2016 ob 22:46

Romano, mislim, da je tvoje razburjanje odveč in prav tako sodbe o nerazlikovanju literarnih zvrsti.

Vseeno še ena iz nenaših zelnikov, če te morda zanima strokovnejša razprava o prostem verzu (ki je značilen tudi za to pesem, ob kateri se pogovarjamo): http://www.jezikinslovstvo.com/ff_arhiv/lat1/043/66c02.htm

Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Franci Novak
Napisal/a: Franci Novak

Pesmi

  • 05. 09. 2016 ob 11:46
  • Prebrano 1210 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 456.45
  • Število ocen: 13

Zastavica