U uglu sobe
plakalo je dete
kakav prizor!
zidovi su sve
razumeli
godinama drhtali
ne bih dalje
samo ovo
ni deteta
ni zidova
ničega nema
osim jame
kamenja
mulja
i nemog povijanja tla
urednica
Poslano:
11. 09. 2016 ob 18:33
Spremenjeno:
11. 09. 2016 ob 18:33
Prizor, ki se zdi kot v trenutek ujeta večnost ... miniatura, ki spomni, da je minevanju podvrženo vse lepo in težko, všeč mi je zadnji verz: tiho upogibanje tal, ki deluje kot tektonski premiki, ki so trajnejši od življenja ...
v naslovu pa bi ohranila samo: U uglu (grez Ohhh) - se ti zdi v redu?
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!