U UGLU – OHHH

U uglu sobe
plakalo je dete
kakav prizor!
zidovi su sve
razumeli
godinama drhtali
ne bih dalje 
samo ovo 
ni deteta
ni zidova
ničega nema
osim jame
kamenja
mulja
i nemog povijanja tla

Marina Adamović

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 09. 2016 ob 18:33
Spremenjeno:
11. 09. 2016 ob 18:33

Prizor, ki se zdi kot v trenutek ujeta večnost ... miniatura, ki spomni, da je minevanju podvrženo vse lepo in težko, všeč mi je zadnji verz:  tiho upogibanje tal, ki deluje kot tektonski premiki, ki so trajnejši od življenja ...

v naslovu pa bi ohranila samo: U uglu (grez Ohhh) - se ti zdi v redu?

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Marina Adamović
Napisal/a: Marina Adamović

Pesmi

  • 05. 09. 2016 ob 00:17
  • Prebrano 591 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 196.76
  • Število ocen: 7

Zastavica