kako bi
kako bi bil hribovje njenega telesa
kako bi se vzpenjal plazil osvajal
kako bi z drevesi drsel v kotlino
obraslo z grmički in rožami
kako bi ji stregel
kot zmaj z belim prtičkom
izvolite madame
kako bi slekel vsak vonj
ki bi polil njeno juho
prekuhal bi gube s čela
prestavil kamne izpred nog
sodil ljudem ki bi si upali
nositi svojo senco k njej
kako bi
z njo
veter zbira vojščake
nosilce ognja in konjev
da zatulijo in pribijejo na most človeka
ki plava na obroke
za njim poplave in kruh brez soli
kako bi jo bral
razgaljeno samotno
kako bi bil blazinica njenih prstov
reče
in obrne list
Ja, kako bi ... kajpada brez zagate ali pomislekov: s čestitko k zelo krasni poemi, Vesna, vsekakor. :-)
Lp, Sašo
Hvala, Sašo. Vsekakor brez pomislekov. :-)
Lp,
Vesna.
Všeč mi je ta večpomenskost, ki se vije skozi vso pesem in se na koncu samo še potrdi, nekakšna strast in hkrati izmikanje ... še posebej pa me je navdušilo:
sodil ljudem ki bi si upali
nositi svojo senco k njej
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 02. 09. 2016 ob 16:29
- Prebrano 762 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 627.54
- Število ocen: 19