haibun

Z mahom obraslo kamenje je spolzko, praproti, celo venerini laski, silijo iz vsake razpoke, voda se peni in ustvarja kosmiče, kakor da bi bila pokrita z bombažnimi cvetovi, močerili nezaupljivo gledajo iz kotanj, na višjih bolj sončnih legah pa martinčki lovijo zadnje sončne žarke, oblači se, z južne strani, kamor je edino še možno pogledati preko visokih skal, se neverjetno hitro približujejo temni oblaki. Srce želi naprej, pamet spravi noge nazaj v dolino. Soteska je preživela tisočletja, počakala bo še kakšen dan.

 

pot po vintgarju

šum potoka  preglasi

grmljenje neba

 

srecok

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
01. 09. 2016 ob 17:42

Všeč mi je to tvoje čudovito opisovanje narave, Srečo. Zlahka nam daš sprehoditi med živimi opisi favne in flore, ki te tako prijetno odlože v spokojni milje Vintgarja. V vsej tisti svežini in restavraciji lepot, se v trnovju porazgube skrbi in v šumljajih bisernih plivkov začneta zrcaliti radost in košček ujete sreče.

Lp, Sašo

Zastavica

srecok

Poslano:
01. 09. 2016 ob 18:50

malce sprehoda oni dan v bistriški vintgar, čudno kar blizu mene, ampak nikoli do konca.. ampak enkrat mi bo uspelo.. bolj slabo mobilen, scuter še vedno v popravilu.. kolo pa ... no ja kakih 30 km v eno stran še gre nazaj pa je kar boleče za zadnjo plat

Zastavica

modricvet

Poslano:
01. 09. 2016 ob 19:16

Čeprav je umetniško besedilo, naj bi v haibunu le-to bilo kolikor toliko verodostojno, brez izmišljotin. Veneri laski v vzhodni Sloveniji ne rastejo (tam kjer so, poganjajo na višjih navpičnih stenah), močeril pa je človeška ribica, drži se kraških jam, redko jo povodenj prinese na plano. Srecok, morda si videl močerade (črni z rumenimi pegami).


LP, mcv

Zastavica

srecok

Poslano:
01. 09. 2016 ob 19:44
Spremenjeno:
01. 09. 2016 ob 19:48

haj imaš popolnoma prav.. pupki močeradi dvoživke, pa tudi martinčke in podobne kuščarje vsaj v okolici ptuja marsikdo imenuje močerili.. na jugovzhodni strani pohorja v bližini Slovenske bistrice kje je vintgra najdeš teh vlagoljubcev ogromno, in čeprav ni ravno visokogorje lahko opaziš tudi črnega močerada,,..

Če uskladima čas pa si lahko venerine laske skupaj ogledama na rastišču, verjami poznam razliko med sobno rastlino venerini laski in različice ki rastejo v naravi..poznam pa tudi venerine laske, ki rastejo bolj na kraškem območju.. Poznam jamo,, ni kraška ampak na področju haloz,, kjer rastejo skoraj v mraku, in kjer nikoli ne posije sonce... dovolj vlage in kamenine, ki ji odgovarjajo ustrezen ph in rastline se prilagodijo,,, sicer pa raste pri men doma na dvorišču tipična sredozemska ovijalka periploka in lani sem celo pri men olive obiral.. letos bolj slabo kaže, ampak par pa jih bo..

tolko o izmišljotinah :)

ah da, sem mojo vprašal še enkrat in ji pokazal sliko močerada, je rekla kušar, močerjil, pa še ogabno :)

Zastavica

modricvet

Poslano:
01. 09. 2016 ob 19:56

Srecok, strokovni članek o venerinih laskih v Sloveniji lahko prebereš na naslovu

http://bds.biologija.org/gradiva/hladnikia/online_issue/HLADNIKIA_33_031-063.pdf

seveda pa dopuščam možnost, da v vašem koncu tako imenujejo kako drugo vrsto praproti.


LP, mcv

Zastavica

srecok

Poslano:
01. 09. 2016 ob 20:03

Adiantum capillus veneris, na katero misliš verjetno ti, in pa kar nekaj malce drugačnih

http://www.hrovatin.com/katalog-rastlin/adiantum-raddianum/




Zastavica

srecok

Poslano:
01. 09. 2016 ob 20:18

da pa ne bova vseh strokovnjakov za praproti pognala v bistriški vintgar iskat nekaj za kar ti misliš da je izmišljotina sem šel in poiskal slike venerinih laskov ki sem jih videl tam.. no slike so simbolične iz neta ampak precej podobne tistim ki sem jih tam opazil

https://www.bing.com/images/search?q=adiantum+pedatum&FORM=HDRSC2

in to so venerini laski, ki jih tako ne imenujemo samo pri nas ampak povsod po svetu adiantum

no tolko še o izmišljotinah.


Zastavica

modricvet

Poslano:
01. 09. 2016 ob 20:42

Srecok, v haibunu opisuješ naravno rastišče "celo venerini laski, silijo iz vsake razpoke", ne pa cvetličarno, kjer se kupi svašta od rastlin.

Če govorimo o naravi, v Sloveniji nesporno obstaja samo ena vrsta venerinih laskov (Adiantum), ki jih - ne boš verjel - po celem svetu enako imenujejo: Adiantum capillus-veneris. Vse druge vrste boš pri nas našel samo v vrtnarijah, botaničnih vrtovih ali cvetličarnah.


LP, mcv

Zastavica

srecok

Poslano:
01. 09. 2016 ob 20:53
Spremenjeno:
01. 09. 2016 ob 20:54

daj no ne govori na pamet... poglej si slike na zadnjem linku in idi malo v gozd,, ne samo po netu iskat,, pa sem prepričan, da jih boš našla ob prvem potoku ali bolj mokrem zemljišču. in ne govorim na pamet in kakor natolcuješ si ne izmišljam adiantum capillus veneris je res bolj južna rastlina, čeprav so bila rastišča celo na gorenjskem... ampak venerini laski niso samo to capillus veneris, ampak tudi pedatum in še kateri, ki nesporno rastejo tudi v Sloveniji. in ne opisujem ,,svašta,, ampak samo kar sem videl...


ne zdi se mi ravno primerna tema to botaničarstvo, ampak ker je vseeno še vedno v povezavi s prispevkom pač debatiram..

Zastavica

modricvet

Poslano:
01. 09. 2016 ob 23:19

srecok, smešiš se. Na pamet govoriš ti, imena dobivaš s spleta (prodaja v cvetličarnah pri nas in tuje strani).

Kakih 12 let se ukvarjam s terensko botaniko, prebiram literaturo, javljam stroki nova nahajališča s terena, imam svojo botanično spletno stran s skoraj 800 rastlinami ... nikakor ne trdim, da vem vse, a merodajni podatki se iščejo v literaturi (tudi revija, na del katere sem prilepila link, je na moji polici fizično, precej številk) ...

Domnevam, da nisi seznanjen z vsemi 75 vrstami praprotnic, ki rastejo pri nas? Tudi jaz še nisem v živo videla vseh. Izredno lepe se mi zdijo, vsaka drugačna, in prizadevam si, da bi jih spoznala čim več (kot tudi druge vrste rastlin). Ni potrebe, da bi mednje tlačili še tiste iz tujih logov.


LP, mcv


Zastavica

srecok

Poslano:
02. 09. 2016 ob 00:28
Spremenjeno:
02. 09. 2016 ob 00:34

dokler nisi dala linka nisem hodil gledat po spletu in iskati praproti  , razen da sem med slikami poiskal kar sem videl,, drugič ko grem tja pa bom celo slikal.. no morda te bo zanimalo tako s strokovnega vidika,, da je bil primerek dva mediteranskih laskov tudi na starem mariborskem obzidju med sršaji, kako je zašel tja nimam pojma, ampak pred časom ko sem si še upal plezati po tistih kamnih sem jih lepo videl.

kako so venerini laski prišli v bistriški vintgar pa tudi jaz nimam pojma.. tujerodnih rastlin pa tud jaz ne sadim več odkar sem se močno opekel s kanadsko rozgo in neko sorto dresni.. no  ti dve sem uspešno izkoreninil, kar pa mi ne uspeva z barvilnico,, ki pa je nekak se mi zdi udomače sorte ogromno je je v nižinskih gozdovih. Phytolacca americana


z botaniko si ti začela.. jaz se z njo ne bom hvalil,, še najbolj mi uspevata indica in sativa ki pa ju vsekakor ne sadim doma. če je praprotnic 75 ne vem,, me niti ne zanima, v senčnem delu vrta jih nekaj raste med funkijami, ki sem jih sicer imel skoraj 10 vrst, astilbami, sleči,, tudi naš domač s visokogorja raste tam in pa seveda med domačimi in nekaterimi udomačenimi šamanskimi rastlinami..pa tudi strupenimi od preobjede do digitalisa, strupeni dežen sem pa uničil, zaradi otrok ki pridejo včasih na obisk, letos tudi ricinusa nimam, lanski pa je bil večji od treh metrov in s svojo bakreno barvo čudovit okras.  nimam svoje spletne strani, ampak občasno pa imam več kot 800 zasajenih rastlin v zemlji, koritih al skalnjakih.. korit in lončkov letos nekje za 2 uri dnevnega zalivanja. seveda pa tudi kakih 30 sort različne zelenjave.. za lal lab, hijacintni fižol sem celo mislim  da sem ga pred mnogimi leti  razširil po sloveniji v sodelovanju z revijo Moj mali svet, še zdaj pridelam in razdelim preko 500 semen vsako leto, da ne govorim o pejotlih, san pedru in podobnih šamanskih kaktusih. tak da mene tujerodne ne motijo, seveda če so v nadzorovani vzgoji in niso invazivne in škodljive. ne mislim da je plevel vse kar raste tam kjer si človek ni zamislil.. in občasno pustim naravi da vse preraste in ustvari svojo sliko, sicer marsikaj propade mnogo pa zraste lepše in na novo, tako kot nekatere vrste trave in seveda pampaške nimam niti si je ne želim je med domačimi dosti lepih vrst, tako kot med praproti..nekaj se mi zdi da sem zasledil da jih je kar dosti več kot 75 pri nas morda ne popolnoma avtohtonih ampak že kar nekaj časa (100 in več let) prilagojenih, udomačenih in zdaj divje rastočih

ah, da,,, smešiš se si mi rekla,, no to ni ravno prijazno bi rekel..no ja isto bi lahko rekel o tebi,, pa morda še marsikaj ampak trenutno nisem razpoložen.

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
02. 09. 2016 ob 08:59

Dobro jutro Srecok!

Krasno je bilo to prebrati. Opis se kot sok v grlo steče v zaključek,

kjer slišiš šepet življenja "vse bo vredu, če le ni govorečih ušes in ko gledaš srcem, če povzemem Malega Princa". Nikoli si Res nisem mislila, da je majhen.

Lep dan ti kličem Štajersko...

T.

Zastavica

srecok

Poslano:
02. 09. 2016 ob 09:24

ojoj moram ga spet prebrati.. vsakih par let je boljši bolj odrasel bolj ponekod in manj ponekod razumljiv. mislim, da bi moral biti obvezno čtivo za odrasle na par let. samo ne danes. dans je v planu preurejanje džungle na terasi v jesensko postavitev,, spet nov svet okoli mene.. mediteranske na nov položaj sonca z oljko vred, mehiške in večino kaktusov na vzhod, le večina senceljubov ostane pod vejami češnje in pod pokritim delom terase.. fuksije in begonije pa bo potrebno očistiti.. češnja že odmetava liste in naredi kar lepo preprogo preko loncev..

a veš da se da iz jagod fuksije narediti dobro marmelado,, predlani sem pustil dozoreti, ampak to izčrpa rastlino, letos jih odstranjujem. Puščam pa na opunciji kaktusove fige, zanimiv okus..pa tudi nekaj domačih pitay bo, precej manjših od kupljenih ampak tudi kaktus je bolj domače sorte,,

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
02. 09. 2016 ob 09:37

:-)))

Nič od tega nisem vedela, je bilo pa zabavno prebrati.

Bere se veliko za en dan. Komaj čakam na haiku.

Mogoče v komentarju pritegnem z enim svojim za popravo :-)

No, sama imam pa dopust, a imam občutek, da bom vse kar je potrebno, bolj gledala od daleč in samo brala. Imam novo pridobitev "Jutro je v tej vlažni deželi", izbrana poezija v nizozemskem jeziku. Sodobniki. Veliko lastnih razmišljanj najdem v njih.

Nič. Pa pojdimo v dan. Ne prevroč in ne prehladen. Tak kot je prav.

T.

Zastavica

srecok

Poslano:
02. 09. 2016 ob 10:06

nizozemski jezik ? obvladaš.. ko sem bil gori v Amsterdamu  se mi je zdel precej podoben nemščini,, al pa se je men v tisti zakajenosti samo zdelo. pravijo tudi da je flamščina podobna..

uživaj v branju

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
02. 09. 2016 ob 10:16

:-)))

Ne, na eni strani je v nizozemščini na drugi prevod, hvala bogu ;)

Čeprav je pa zanimiva mešanica nemškega in angleškega besedišča bi rekla.

Poglej:

"Waar is de oude stad?

De oude stad ligl iets verderop."

Bolj enostavne besede se da kar razumeti.

Lp

Zastavica

srecok

Poslano:
02. 09. 2016 ob 10:35

res zanimivo.. jaz trenutno berem Elizabeth Gilbert Pečat stvarjenja... mi gre kar lepo skozi... se držim vsaj pri branju utečenega tempa, vsaki dan kakih 200 strani.. ampak berem pa tudi po 2 tri hkrati.. poezije pa ne berem...bom pa začel v kratkem s celotnim Shakespearom.. dobil oni dan komplet zelo ohranjenih knjig v knjižnici za par evrov...mislim da jih je preko 20.. mi jih knjižničar že na stran daje to kar imajo za odpis (zelo ohranjene) in pol tovorim s scuterjem, zdaj s kolesom cele vreče...

nič na kolo pa na ptuj po kurtovsko kapijo, nekaj jajčevcev in bučk je še na vrtu, tudi stročja fižola.. jutri obisk, veganski frendi pa mali piknik pa še staroverci smo..

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
02. 09. 2016 ob 11:25

Všeč mi je ta haibun.

Bi pa morda ta zadnja dva stavka postavil v obliko, s katero bi se bolj prilagodila predhodnim. 

Srce želi naprej, a pamet spravi noge nazaj v dolino. Če je soteska preživela tisočletja, bo počakala še kakšen dan.

Zapisano se mi zdi precej "razlagalno". Zato bi predlagal:

Srce želi naprej, pamet spravi noge nazaj v dolino. Soteska je preživela tisočletja, počakala bo še kakšen dan.

Ne vem, če je moj predlog ravno dovolj dober, ampak nekaj v tej smeri ...

Lp, Jošt Š.

Zastavica

srecok

Poslano:
02. 09. 2016 ob 12:43

haj bom upošteval hvala za pomoč

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

srecok
Napisal/a: srecok

Pesmi

  • 01. 09. 2016 ob 17:19
  • Prebrano 910 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 157.1
  • Število ocen: 5

Zastavica