vse je trepetalo
trepetala je ptica
s perutmi navzgor
trepetala je reka
z zavoji in barvo
trepetal je mir
s koraki in vesli
trepetal je čoln
z vodo na vodi
trepetali so ljudje
peš na deskah
kriče v tišini
sami še bolj sami
modri
rumeni
črni
na soncu skriti
trepetala je ograja
pod trepetajočim drevesom
trepetala sem jaz
čisto na dnu
so trepetali kamni
težki
težki
težki
Zelo poznan občutek.
Pozdrav "filia"
Vesna,
spet in ne morem 50...
ne bom dolgo, da ne začnem...trepetat, se hecam, tebi to gre.
Lep pozdrav,hope
Kolikokrat trepeta življenje v nas... kako so šele trepetali ljudje v nedavnem potresu v osrednji Italiji! Ujela si neznansko številna občutenja.
Lp A
Ne morem uiti občutki, da trepeta od strahu. Svet je prepojen z njim. Vse težje ga nosimo. Ali pa on vse težje nosi nas.
Ko bi tisti kamni bili le topa sladkost.......
Lp
Pi
Tudi jaz mislim, da vse okrog nas že predolgo in preveč trepeta od strahu. Pa toliko besed, vse zaman in izgubljene v nič.
lp GJ
Filia, hope, Andrejka, irena p., gorskijavor, hvala za vaš odziv na moj trepet. Res je, veliko in preveč je strahu v nas.
Lp,
Vesna.
Strah je velika manipulacija, ki (žal) žene tudi mnoge vzgibe. In v naši družbi ga je precej, od vzgoje, sistema dalje ... Z zavedanjem lahko tudi spreminjamo dimenzije.
Čestitke.
lpt
Vesna draga, kako odličen je ta tvoj trepet. Čestitke.
lpb
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!