U(k)ROČENO S(r)AMOTIŠČE

(ob Michiganskem jezeru, avgust 1988)
 

Poletje se preveša v jesen in zopet je tu zoprni čas, 

ko prideš in s sabo privlečeš nemir.

Sem, bogu za hrbet, na ta rt, v to uročeno samotišče,

kamor si upa le malokdo in kjer smo skorajda odrezane

od ponorelega sveta, me tri, ožigosanke - "ta nore sestre".

 

Toda resnico poznava le midva, mar ne Andy?

 

Dvojčici je ne poznata, ne Eireen in ne Macy, obsedenki 

z glasbo rdečelasih prednikov. Prva s plesnimi koraki,

druga z oblinami violine. V svojem muzikalnem nebesju sta kot 

zamaknjeni irski devici, svetnici, ki ne zaznavata tuzemskosti.

 

Ne zaznata, da si pregnal razžarjeno sonce

in prignal s temo nabuhlo oblačje,

da si razjaril jezersko valovje,

ki buška po poraslih plečih obale,

da si razdražil tolpo vreščavih galebov,

ki vdira na njuno rojstnodnevno gostijo.

 

Ne zaznata, da si utrnil svečavo sveč,

da si nam zvihral lase, obleko, čipkasti prt,

da si zavdal buldogoma, ki sta gluha za ukaze,

(Naughty je hušknil po piščančje bedro na mizo 

in Sweetie mi bo vsak čas snedla zadnji kos torte).

 

Ne zaznata, da si nas iz udobja dnevne sobe 

prestavil na preprogo iz razburkanih travnih bilk

in med stene lesenjače naselil prepih.

In četudi se naprezaš na vse kriplje, 

med nas nisi vnesel preplaha.

 

Res ne razumeš, da je danes drugače?

 

Nisem več tista objokana štirinajstletnica, 

ki si ji ugreznil tla pod nogami, 

ki si ji raztrgal krilo in rožo mogoto, 

ki si ji zmaličil zvezde in dušo, 

ko si spustil z verige svojo opito zverjad 

in bil gluh za rotenja, za prošnje, za solze, za krike. 

 

Nisem več tisto krhko dekletce, 

ki je zatem v blaznosti zbralo moči, 

se potegnilo izpod obilne gmote gnusa, 

ti spečemu s kladivom razbilo lobanjo 

in kar tam, na licu mesta, izdolblo jamo zate. 

 

Nisem več tisto bledo dekletce, 

ki je pozneje v strahu lagalo staršem, 

da si jo za vedno popihal v Vietnam 

in zabičal, da jima tega ne sme nikoli izdati. 

 

Nisem več tisto zlomljeno dekletce, 

ki je čez par mesecev v nemoči okrivilo 

za nabrekli trebuh vaškega župnika 

(ki je slučajno izdihnil dan prej). 

In je oče istega večera zaradi sramote obvisel na tramu, 

in je mati čez noč začela hliniti nesrečno nosečnico, 

si pod obleko tlačiti vedno večje blazine. 

 

Nisem več tisto zbegano dekletce, 

ki se je nato do poroda moralo skrivati pred ljudmi,

ki se je prekladalo med domačimi stenami 

(le tu in tam je smelo po dozo žarkov na dvorišče), 

vse do poroda dveh nežnih  bitij, ki ju je mati vzela 

za svoji in smo Čehovu v čast postale "Tri sestre". 

 

Nisem več tisto divje dekle, 

ki je čez tri leta ob nenadni materini smrti, 

zagrabilo za puško in pregnalo tiste, 

ki so hoteli odpeljati punčki 

(kar je bilo prisiljeno storiti še nekajkrat). 

In sestra jima je bila od tedaj

in mati in učiteljica in prijateljica in njuno vesolje.

 

Res ne razumeš, 

da sem po osemnajstih letih kalvarije postala ženska s trdo kožo?

Res ne razumeš, 

da se ne bojim tvoje prikazni, ki jo vidim edinole jaz

in da nas z njo ne boš odgnal z domačije?

Res ne razumeš,

da nisem več tvoja mala, temveč njuna starejša sestra Olya?

 

Izgini tja, kjer ležiš od tistega poznega novembrskega 

večera, ko sva bila sama doma! 

Izgini v klet, moj prekleti brat!

Marko Skok - Mezopotamsky

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
28. 08. 2016 ob 19:19

*po sliki Andree Kowch - The Cape

Image result for andrea kowch the cape

Zastavica

Lea199

Poslano:
28. 08. 2016 ob 22:42

Marko, to je pesem, ki bi jo brala in brala. 

Moj poklon!

Lp, Ivanka


Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
28. 08. 2016 ob 22:51
Spremenjeno:
30. 08. 2016 ob 00:26

Ivanka, hvala! Enako velja za tvoj RT!

Mar ni zanimivo opazovati kako ob isti sliki zazvenijo verzi različnih avtorjev : )


Lp, Marko  

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
29. 08. 2016 ob 23:53

Uf, Marko.

Odlična je.

Lp

T.

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
30. 08. 2016 ob 00:35

Tamara, hvala za bralni dotik!


Lp, Marko

Zastavica

Lea199

Poslano:
30. 08. 2016 ob 21:53

Res je Marko, uživam, ko vidim kako različne pesmi nastajajo izpod "peresa", "tipk" različnih avtorjev.

Tudi moja Jablana je gotova :)

Lp, Ivanka

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
30. 08. 2016 ob 23:54

Vzdušje je podobno, zgodbe pa bolj ali manj različne ; )


Lp, Marko

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
01. 09. 2016 ob 14:47

No, pa še povezava na skrivnostno Leino videnje "Rta":

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/116100/na_rtu

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 09. 2016 ob 13:15

Fabulativna pesem, ki skozi (namišljen) dialog z mrtvecem razkriva trpko usodo prvoosebne l. s., dolgi verzi, ki jih občasno prekinjajo klici (repeticije) poudarjajo mesto življenjske zgodbe, okrog katerega se vrti nadaljevanje - odziv nanj. Pesem, ki odkriva strategije preživetja po katastrofi, ki za vedno zaznamuje ... čestitke,

Ana

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
04. 09. 2016 ob 22:04

Ana, hvala za komentar in črtici : )

Ja, iz slike je zrasla zgodba o skrivnostih neke družine ...


Lp, Marko

Zastavica

Lea199

Poslano:
05. 09. 2016 ob 21:49

Marko, iskrene čestitke za podčrtanko in še tu hvala za link!

Lp, Ivanka

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
06. 09. 2016 ob 00:36

Ivanka, najlepša hvala : )


Lp, Marko

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Marko Skok - Mezopotamsky
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky

Pesmi

  • 28. 08. 2016 ob 19:08
  • Prebrano 1383 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 538.02
  • Število ocen: 19

Zastavica