Arhipelag

na zadnji poletni večer

se s svojo žensko vrneš

s koncerta na terasi pijeta

rdeče vino se ljubita

kar tam

sosede zapirajo okna

spuščajo rolete

zagrinjajo zavese

vnukom pojejo

preglasne uspavanke

potem zaspi na

vrtnem kavču iz ratana

ko tone šepeta

bodi moj otok

ko šepeta postajaš tišina

plaziš se med njene kodre

v njene pore

po gladkih tleh

podstrešne garsonjere

na police med njene albume

s krsta prvega obhajila

birme maturantskega izleta

med udrte tipke starega klavirja

s potrganimi strunami

otok je oče neodkrit

je mati raztrošena

je mango rosen in dišeč

je ožina do naslednjega otoka

vsa voda v njej vsaka kaplja

sekstilijon in pol molekul v njej

je sled terana

na njenih prsih

oblizneš ga

komaj zaznavno

se nasmehne

otok je topla mivka

dišeče rjuhe kuhinjska miza

kavč iz ratana

ko se privije k tebi in zašepeta

nekaj o prebujanju in

zajtrku v postelji

uspavanke

vedno

bolj

neslišne

Kristian Koželj

Dare Gozdnikar

Poslano:
25. 08. 2016 ob 11:34

Lepa. Z občutkom za lirične detajle v realnem. :)

Zastavica

Milan Novak

Poslano:
25. 08. 2016 ob 14:57

tišina

kot koprenasta meglica

položena med verze

Zastavica

Kristian Koželj

Poslano:
25. 08. 2016 ob 15:43

Hvala, Dare, hvala Milan :)

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
25. 08. 2016 ob 19:52

Čudovito otočje in dober čoln imaš!


Zastavica

Kristian Koželj

Poslano:
25. 08. 2016 ob 20:22

Irena ...<3

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 09. 2016 ob 19:11

Kako veliko izvemo o človeku, če se razpeljemo po predmetih, ki gradijo otočja njegovega izvora ... domiselno naštevanje in preskoki v pomenih pripomorejo k fizičnosti pesmi, čestitke,

Ana

Zastavica

Kristian Koželj

Poslano:
01. 09. 2016 ob 23:44

Hvala, Ana :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Kristian Koželj
Napisal/a: Kristian Koželj

Pesmi

  • 25. 08. 2016 ob 10:26
  • Prebrano 764 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 391.07
  • Število ocen: 14

Zastavica