Zakopanina
na dnu hladnega srca
zadnji izdih.
_________________________
Ni več skrivnosti.
Razparali smo telo,
odgrnili stene
in pobrali kosti.
Zdaj drobovino
cenimo
na malo več od niča,
dokler je ne zgrize
še zadnja hijena.
_______________________
Svetloba v poltemi
riše zadnje sence.
Bo jutro?
Bo, še vedno je bilo ne glede na to kako temna je noč.
Pa še objem.
lpb
Branka, hvala.
Nekaj sem se vpletla pa seveda ne znam...
Kako se tebi to zgleda, mislim navznoter, čutiš ali je nič... .
Lepo te pozdravljam, če boš pa utegnila.
hope
Hope draga , ni v moji navadi igrati pametnjakovičko in popravljati tuje pesmi. Za to so tukaj ljudje-uredniki, ki imajo dovolj znanja, da upravičeno to počnejo in mi jim zaupamo.
Pesem mi je lepa, taka, kot je. Lepo si opisala in ponazorila to oropanost telesa in duše, v katerih je nekoč čepela skrivnost. Kaj zdaj? se sprašuješ? Bo ta sprememba prinesla nove skrbi, ali bo vendar vse pogoltnilo jutro, ki kljub vsemu mora priti.
Če sem ujela bistvo, je pesem dosegla svoj namen.
Branka,
razumem. Sem ujela tvoje sporočilo in upam, da je moja duša zdaj popolnoma pomirjena. Ni hudo, saj niso Shakespearove besede...
Malo pišem, pa me zanima kako se čuti. Hvala ti.
Želim ti lep, sončen dan,
s toplim pozdravom,
hope
Vidiš, je že popoldan.
Še objem od mene.
T.
Tamara,
odlično pisanje ti želim.
Objemček za popotnico v novo pesem.
Lepo nočko,hope
Danes ne. Grem spat.
Včasih, sicer redko, sem tako prekleto utrujena.
Pa je bil lep dan. Mogoče zato.
Lp
T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!