Zemlja
je znova izgubila luč
nebo
je znova ostalo brez zvezd
dež
je izpulil mesec
in njegove versalke
ostalo je črno nebo
kakor otrok brez sanj,
ko mu otroštvo odvzamejo
strašne zgodbe
in ruševine ostanejo
le še sled človeške ujme,
nekakšna zmaga bičev in bomb,
leteči udi umirajo
brez imen
in leta nimajo mladosti,
le še en masaker več
med zverinskem klanjem
edinega obstoja.
Nebo nima smerokazev,
nima pravih poti na zemlji,
svetloba je le še senca
rdeče krvi na nožu.
Rez za rezom,
padec za padcem
v prehiter včeraj.
Do jutri
bo čas
porabil baterijo,
sonce se bo ohladilo.
Ljudje bomo miniaturni
nasledniki dinozavrov.
Izumirajoči.
Nebeska tema, Irena, hope... Umire Sunce, padaju zvezde, izumire čovek kao što su i dinosaurusi izumrli... Sjajna TEMA!!!!
Lp Milena
Pozdravljena Milena,
hvala ti za tvoj čudoviti odziv. Pravijo, da se sonce hladi, pa vroče je pa zmeraj bolj. Veseli me, da si prebrala, veš. Nocoj spet prihajamo v temo, še malo pa bomo pogasili tudi luči.
Lep večer ti želim,hope
Dobra.
Sonce vse bolj hladno.
Kot ljudje.
Lp
I.
Irena,
bodimo spodaj sonce, če je že zgoraj vsak dan tema...
So dnevi, ko tudi besede nimajo moči, če se počutiš slabše, veš.
Ja, ljudje. Kaj bi brez njih, nebotičnika že ne bi bilo.
Pa tudi nostalgične slamnate hiške ne. Ravnina bo pa tko nekoč spet.
Lepo te pozdravljam Irena,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!