barka 1
sanjal sem
o trohnečih algah
na spranem truplu macesna
o glasu siren
v raztrgani mreži
in duhovih sardin
o ranjenih jadrih
žvižgajoči tišini
ki polzi skoznje
in o penastih jezikih
globoke modrine
ki med vzdihljaji
oblizujejo
pozabljeni čas
Pri zelo skoncentrirani vsebini te pesmi (kar ji ustreza) morda še nekaj razmislekov:
...
o glasu siren
v raztrgani mreži
in duhovih sardin
o ranjenih jadrih
žvižgajoči tišini
skoznje polzeči - bolje bi bilo: ki polzi skoznje
...
Kaj meniš? Lp, Ana
Pozdravljena Ana, sem razmišljala v tej smeri, pa se na koncu odločila za pričujočo objavo. Zdelo se mi je, kot bi pesem izgubila na dramatičnosti, če bi dodala glagol. Seveda zaupam tvoji oceni in popravljam. Hvala za komentar.
P.
Sanje, ki oblizujejo pozabljeni čas; koliko pozabljenih sanj in koliko naplavin v podzavest, ki gre mimo zavednega, morda je potreben pogled na nekaj / vonj / zvok, kar prebudi davni spomin, kar je lepo povzeto v tej pesmi, čestitke,
Ana
Ja, boleče je, ko pogledam nazaj in vidim vse izgubljene priložnosti. Danes barka na obali, jutri morda, prenovljena, v širnih vodah življenja.
Hvala za podčrtanko!
P.
Diši mi po Odiseju, Kirki, sirenah :)
Čestitke!
Lp
Pi
O, Pi, hvala za tvoj komentar! Zanimiva asociacija!
lp,P
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 20. 08. 2016 ob 11:19
- Prebrano 962 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 467.1
- Število ocen: 13