Vedno znova in znova
odpiram platnice,
na katerih je odtis ustnic,
ki so nekoč nekaj obljubljale.
Bolj ko jih odmikam in pospravljam,
bolj si jih jemljem k sebi.
Pod površino spomina - zareza.
"Prazne obljube...,
Šoba na katerih se je gostil parazit.
Knjiga prihodnosti
je temeljila na prevari.
Vzdih vetra mi suši kaplje občutkov
a odsev barve, tistega rumenega šipka
je še debelo namazan v podkožju..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!