Nočne ptice
Obrazi strmijo vame.
Množica obrazov brez mesa in krvi...
To so izobčenci.
Obsojeni so živeti kot nočne ptice
in svojim bližnjim sesati možgane.
Zobe zasajajo v vratove,
pijejo življenjske sokove.
Strahotna tišina,
le pesem vetra izza vogalov starih hiš odmeva.
Strahotna črnina,
le trupla na tleh rdeča barva obliva.
Namesto miru,
tu sovraštvo mori.
Namesto po rožah,
po krvi smrdi.
Skupina ljudi,
pridružuje se pesmi.
Skupina ljudi,
uživa v njeni melodiji.
Kamorkoli gredo,
tam mrtve za sabo pustijo.
Stare in mlade,
koljejo njih roke krvave.
Hodim po neasfaltirani cesti.
Grobovi na moji levi,
grobovi na moji desni.
Grobovi spredaj,
grobovi zadaj.
Zaletavam se v ljudi,
v postave brez mesa in krvi.
V postave grajene
iz samih kosti.
Obsojeni so živeti kot nočne ptice
in svojim bližnjim sesati možgane.
Zobe zasajajo v vratove,
pijejo življenjske sokove.
Poslano:
16. 08. 2016 ob 16:24
Spremenjeno:
16. 08. 2016 ob 16:26
Ko ni moč ubežati, pesem te presune in v njej je moč najti veliko krute resnice in tesnobe. Tako sem jo ob branju začutil, občutek tesnobe, ko noč naj ne bi bila več varna in kar naj bi na nas prežalo, že pri belem, jasnem dnevu.
Lepo, lepo, prični na svet gledati vseeno v lepši luči Lara!
romano
Poslano:
16. 08. 2016 ob 16:28
Spremenjeno:
16. 08. 2016 ob 16:36
Pozdravljen Romano. To sem spisala pri 15 letih, da sem lahko prepevala in brenkala na kitari.
Puberteta je težek čas in veliko breme. Kaj čmo? :D
Poslano:
16. 08. 2016 ob 16:36
Spremenjeno:
16. 08. 2016 ob 16:36
Prav imaš, puberteta je čas norosti, ko vsi pametujemo. Če si to pisala takrat, vsaka ti čast, se pa v pesmi čuti napetost današnjemu času-življenju mnogih...
Poslano:
16. 08. 2016 ob 16:43
Spremenjeno:
16. 08. 2016 ob 16:44
jah, recimo, da sem znala nekoč marsikaj predvideti ;) Na srečo sem izgubila (opustila) to kapaciteto in se posvetila tekočemu trenutku, ne le turobnemu prisluškovanju matere zemlje na zelo svojstven, mračen način.
Rezultat: mnogo lažje preživljam in znam se širokosrčno smejati. :-)
Poslano:
16. 08. 2016 ob 17:06
Spremenjeno:
16. 08. 2016 ob 17:07
Bravo, tako je tudi prav Lara, ti se samo veliko smej in rada se imej, pa boš še dolgo živela, heeee. Malo za hec, pa veliko zares!
Odlična pesem, zelo všeč!
Lp :)
Hvala, Kara. Nimam je za perlo lastne poezije, je pa vsekakor primeren spomin na mojo vihravo, zamorjeno in unikatno mladost. :-D
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lara Arh
- 16. 08. 2016 ob 05:22
- Prebrano 805 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 122.2
- Število ocen: 9