Zvezda

Od vekov veke zreš v bele oblake in

otroke, ki prešerno tekajo po dvorišču.

 

Slutiš svobodo sveže preorane zemlje

in ko vsako noč pomežikneš drevesu

(ti si zanj edina, posebna)

misliš, da lahko uresničuješ želje.

 

Vendar si le senca popolnosti,

obris svetlobe, ugasla, kot sanje,

ki jih sanjaš v svoji neskončnosti.

Timy

Komentiranje je zaprto!

Timy
Napisal/a: Timy

Pesmi

  • 15. 08. 2016 ob 19:42
  • Prebrano 456 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 263.14
  • Število ocen: 9

Zastavica