
V mladosti sem zapisala:
Ko bom velika, bom lubenica.
Navzven zelena, na videz nezrela.
Navznoter rdeča in polna –
sladkega soka in semen.
Semena so zgodbe, ki jih pišem
Sladek sok, izkušnja;
izpolnjuje nas in determinira.
Celovitost je naša edina neodtujljiva sreča.
Enkratnost in neponovljivost duše;
razvija se in cveti, čeprav v odsotnosti svetlobe.
Ko drobno bitje priveka na svet,
si utre pot v življenje z borbenim vdihom;
v njem je moč, sla po življenju.
Reaktivno je to bitje.
Odzivno na okolje, na izkušnjo v sebi.
Naj bodo njega dejanja osmišljena.
Borec ne potrebuje svetlobe, da bi preživel;
postane svetloba.
Ko bitje odide, pokloni univerzumu zadnji izdih.
Naj bo ta dostojanstven;
vreden vseh bitk za časa življenja.
Lara,
ta lubenica bo pa plodna in sladka. Čestitke!
lp GJ
Duša k'o lubenica, puna slatkog soka... Zri iznutra... Lepo poređenje, Lara!!!
Lp Milena
Lara, spomnila sem se na en pesniški izziv, ki ga pogosto uporabljam v delavnicah: napiši to pesem v 1. osebi in ta oseba naj bo lubenica. Te zanima?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lara Arh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!