V mladosti sem zapisala:
Ko bom velika, bom lubenica.
Navzven zelena, na videz nezrela.
Navznoter rdeča in polna –
sladkega soka in semen.
Semena so zgodbe, ki jih pišem
Sladek sok, izkušnja;
izpolnjuje nas in determinira.
Celovitost je naša edina neodtujljiva sreča.
Enkratnost in neponovljivost duše;
razvija se in cveti, čeprav v odsotnosti svetlobe.
Ko drobno bitje priveka na svet,
si utre pot v življenje z borbenim vdihom;
v njem je moč, sla po življenju.
Reaktivno je to bitje.
Odzivno na okolje, na izkušnjo v sebi.
Naj bodo njega dejanja osmišljena.
Borec ne potrebuje svetlobe, da bi preživel;
postane svetloba.
Ko bitje odide, pokloni univerzumu zadnji izdih.
Naj bo ta dostojanstven;
vreden vseh bitk za časa življenja.
Lara,
ta lubenica bo pa plodna in sladka. Čestitke!
lp GJ
Hvala, gorskijavor ;)
Duša k'o lubenica, puna slatkog soka... Zri iznutra... Lepo poređenje, Lara!!!
Lp Milena
Lara, spomnila sem se na en pesniški izziv, ki ga pogosto uporabljam v delavnicah: napiši to pesem v 1. osebi in ta oseba naj bo lubenica. Te zanima?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lara Arh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!