Draga,
zapisal sem besede te v pesek na obali Soče,
potrsel kamenčke iz roba svojih misli,
poslal v Italijo sem verze trdno zvite.
Bila je misel tista, ki z utrinki padala je v dušo,
ko gledal sem, a videl sem le tebe.
Zapisanih skrivnosti mnogo je ujetih,
zamišljen venec pletejo nam dnevi.
Konča se venec ravnokar odpeti
in vem, za novega je zdaj prepozno.
Bom pel, boš pela združena z daljavo
naslov neznan, za kompas pesem je le pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nobody
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!