Draga,

zapisal sem besede te v pesek na obali Soče,

potrsel kamenčke iz roba svojih misli,

poslal v Italijo  sem verze trdno zvite.

Bila je misel tista, ki z utrinki padala je v dušo,

ko gledal sem,  a videl sem le tebe.

Zapisanih skrivnosti mnogo je ujetih,

zamišljen venec pletejo nam dnevi.

Konča se venec ravnokar odpeti

in vem, za novega je zdaj prepozno.

Bom pel, boš pela združena z daljavo

naslov neznan, za kompas pesem je le pesem.

Danijel V.