ŠE VEDNO V SVOJI SENCI

Senca stoji ob tebi
gleda te kako spiš.
Potuješ mimo hiše
slišiš nekoga kako poje ob kitari.
Odmevajo besede, ko jih v življenju nisi
nikoli razumel.
Nikoli te ni bilo strah življenja
in sedaj se ne bojiš smrti.
Ta trenutek se počutiš,
kot izseljenec.
Potuješ ob potujoči reki,
tišina te spremlja naprej.
valovi reke iščejo tvojo zgodovino
iz neba padajo tihe solze.
krik, potuje po dolini
ta človek nima imena.
Reka potuje naprej
išče resnico o tebi.
Izgine senca izgubljene smrti.
A ti ostaneš ne izgubljen
še vedno v svoji senci.

NEVENKA