V naravi ni nič pri miru.
Reka, ki klesa svojo pot.
Rože, ki se zibljejo v vetru.
Telesa, ki se gibajo v plesu.
Razen skal.
Te so pri miru.
Tisti, ki miruje, nosi težo sveta.
Kara, meni je pesem zelo, zelo všeč, vendar me moti obilica ki-jev.
Mogoče bi "ki" poskusila obdržati le v zadnjem stavku?
Lara, jaz pesem napišem v momentu inspiracije in je nato še dolgo časa (če sploh!) ne pregledam. To pesem sem imela že dolgo shranjeno na računalniku in sem se jo odločila danes objavit, brez da bi jo sploh pregledala, in zdaj vidim, da imate prav glede ki-jev, ampak se delajmo, da sem uporabila figuro ponavljanja in da je bilo namerno :)
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kaja_
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!