Odslikave (Prihajajo novi II.)
Prihajamo. Mladi in razigrani.
Smeh in norčavost na vsakem koraku.
Karta je v žepu. Dolgo sem čakal.
Petnajst minut še in pride portir.
Dolgi lasje, hlače zvonijo
in tisti Y z glavo navzdol.
Komaj sem čakal. Winetouja vrtijo.
Super bo, špica, zakon in pol.
Glava pri glavi, luči še gorijo.
Plašči v naročju in šepetanja.
Očke žareče, srca drhtijo …
Tamle, pred mano, je res tista Vanja?
Tednik pričenja, delovne zmage,
liki poznani in naš maršal.
Delovne akcije, tirnice, prage
polaga nov rod in on, ki je dal
vsemu in vsakemu svoj blagoslov
seda v mercedesa s svojim smehljajem.
Krac! In tema. Žvižg pritajen.
Muzanje, prvi ukraden poljub kot pred rajem.
Vistavision! Čez platno celo.
Ugreznem se v mehko toplo brezdelje.
Statični kader, vlak v daljavi,
ki pelje in pelje in pelje in pelje.
Ura in pol - kakor minuta.
Konec. In ulica, trg in že mrak.
V meni divjata on in N-Šo-či,
ki mi še danes kdaj krade noči..
Vstanem iz fotelja, spet se zatika.
DVD leno in tiho brni.
Znani obrazi in 3 D slika …
Za koga sploh ta televizor gori?
(Siva, utrujena, bleda in stara,
v mraku večernem v pletu molči.
Ljubi, ne ljubi, mara, ne mara…
Zdavnaj pozabljena moja N-Šo-Či.)
Smeh in norčavost na vsakem koraku.
Karta je v žepu. Dolgo sem čakal.
Petnajst minut še in pride portir.
Dolgi lasje, hlače zvonijo
in tisti Y z glavo navzdol.
Komaj sem čakal. Winetouja vrtijo.
Super bo, špica, zakon in pol.
Glava pri glavi, luči še gorijo.
Plašči v naročju in šepetanja.
Očke žareče, srca drhtijo …
Tamle, pred mano, je res tista Vanja?
Tednik pričenja, delovne zmage,
liki poznani in naš maršal.
Delovne akcije, tirnice, prage
polaga nov rod in on, ki je dal
vsemu in vsakemu svoj blagoslov
seda v mercedesa s svojim smehljajem.
Krac! In tema. Žvižg pritajen.
Muzanje, prvi ukraden poljub kot pred rajem.
Vistavision! Čez platno celo.
Ugreznem se v mehko toplo brezdelje.
Statični kader, vlak v daljavi,
ki pelje in pelje in pelje in pelje.
Ura in pol - kakor minuta.
Konec. In ulica, trg in že mrak.
V meni divjata on in N-Šo-či,
ki mi še danes kdaj krade noči..
Vstanem iz fotelja, spet se zatika.
DVD leno in tiho brni.
Znani obrazi in 3 D slika …
Za koga sploh ta televizor gori?
(Siva, utrujena, bleda in stara,
v mraku večernem v pletu molči.
Ljubi, ne ljubi, mara, ne mara…
Zdavnaj pozabljena moja N-Šo-Či.)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 04. 03. 2009 ob 19:26
- Prebrano 1822 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 430
- Število ocen: 16
