
bile so zgodbe, v katerih je bil lisičji med
prijaznejši od besed in bila je polt ženske
z zvokom uvele narcise. vse težnje, da bi
ubežal življenju, so se izjalovile in sonce
je imelo jezik kuščarja. loputo v sanje je
stražil gologlav hudič, razjarjen od skrbi.
bile so zgodbe s hostesami in tiste brez
njih. bili so paglavci, ki so si z žičnatimi
krtačami praskali gumo z zob in si med
posameznimi verzi preštevali vzdihe. na
odeji iz kačjega usnja je škrbasta psica
negovala odkrit prezir do trde pesniške
mehanike in si prepevala tisto vzneseno
balado o sultanu in mlekarici. v zameno
za porcijo turških rib je bila pripravljena
zatajiti sok lastnih nemirnih kosti. mana,
ki je včasih padala z ozvočenega neba,
je bila cenena tolažba za izgubo apetita.
bile so zgodbe, v katerih sem se počutil
kot pijan krojač z ognojenim prstom na
sprožilcu svoje literarne kamere, bahač
z dobršno mero predznanja iz ribolova,
lokostrelstva in pavšalnega humanizma:
včasih sem si želel biti javno obglavljen.
hm, jaz bi to bolj na privat... giljotino seveda :D
Zanimive zgodbe, Dani, in kot vedno zmagovalno originalne podobe!
LP, mcv
Kaj pač naj še rečem? Ko je že vse povedano. Le berem in razmišljam, da so res bile zgodbe. In še bodo. Menda ja. :)
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!