bile so zgodbe, v katerih je bil lisičji med
prijaznejši od besed in bila je polt ženske
z zvokom uvele narcise. vse težnje, da bi
ubežal življenju, so se izjalovile in sonce
je imelo jezik kuščarja. loputo v sanje je
stražil gologlav hudič, razjarjen od skrbi.
bile so zgodbe s hostesami in tiste brez
njih. bili so paglavci, ki so si z žičnatimi
krtačami praskali gumo z zob in si med
posameznimi verzi preštevali vzdihe. na
odeji iz kačjega usnja je škrbasta psica
negovala odkrit prezir do trde pesniške
mehanike in si prepevala tisto vzneseno
balado o sultanu in mlekarici. v zameno
za porcijo turških rib je bila pripravljena
zatajiti sok lastnih nemirnih kosti. mana,
ki je včasih padala z ozvočenega neba,
je bila cenena tolažba za izgubo apetita.
bile so zgodbe, v katerih sem se počutil
kot pijan krojač z ognojenim prstom na
sprožilcu svoje literarne kamere, bahač
z dobršno mero predznanja iz ribolova,
lokostrelstva in pavšalnega humanizma:
včasih sem si želel biti javno obglavljen.
hm, jaz bi to bolj na privat... giljotino seveda :D
ti si sramežljiv deklič.
:)
Zanimive zgodbe, Dani, in kot vedno zmagovalno originalne podobe!
LP, mcv
Poslano:
10. 08. 2016 ob 15:55
Spremenjeno:
10. 08. 2016 ob 15:56
Kaj pač naj še rečem? Ko je že vse povedano. Le berem in razmišljam, da so res bile zgodbe. In še bodo. Menda ja. :)
Lp
Irena
:) nekaj jih najbrž še bo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!