Prstan zlat na moji roki
se ne sveti
v beli obleki nikoli
ne grem čez zakonsko polje.

Nihče ne bo mogel
do te stopnje me zagreti
da rekla bi, Da
jaz zaklenila sem svoje Srce.

Tebe nosila bom
v tišini zaklete duše
tam ne bo suhe travne ruše
tam večno cvetele bodo solze.

V belo me krsto
pokopljejo v črnem ljudje
v zadnjem odsevu duše
še mrtva zavriskam tvoje ime.

Silva Langenfus