i.

ob zori me nadaneš
čez dan me nosiš

takrat ptice ne letajo
ker jim vzamem svobodo

potem jočejo še matere
ker jim vzamem srečo

in nazadnje še poeti
ker jim vzamem besede

ob zarji me slečeš
drugega vrneš nase


ii.

ko sem te poljubljal
sem imel le ena usta

in ko sem te objel
sem našel premalo rok

potem se je zgodil čas
ki je dal zgodbi kraj

na koncu si uporabila nož
ki zna rezati skozi dušo

zdaj obešen ponočujem
dokler me ne vrneš nase

Gregor Rozman