Tam gor na mrzlem severu,
v ledenem škotskem jezeru
živi pošast iz davnih dni
in revne ribiče lovi.

Čez dan v globinah skriva se,
ponoči išče žrtve, žre
in pleni, pleni dokler svit
spet ne prisili je v umik.

Ker le v temi lahko živi,
tam gor pa dolge so noči,
ob jezeru nemočna vas
molila v grozi je na glas:

»Loch Ness, ti jezero krvi,
odreši nas od te zveri,
pomagaj zdaj nam svet Andrej,

ki Škotski bil si v bran vselej!«

In tarnali so vsi ta čas,
da bo pomrla cela vas
(saj najbrž bi) pa se takrat
je našel John McLaud, junak,

ki bil najvišji je gorjan,
po svoji moči dobro znan
po vsem višavju in gorah
in še po dolih in vodah.

Šest čevljev, oh, in palcev šest
po dolgem meril je, počez
pa bil za marsikteri vhod
je, pač, odločno preširok!

No, tak je tam med njimi stal,

ker vsak ga za pomoč je iskal,
jim rekel je McLaud ves siten:
"Look, first things first, where`s yer shitter?"

Kar naj bi pač (če dam prevod)
po naše se glasilo kot:
"Lepo po vrsti, kje je skret?"
In, ker je mnogim bil za zgled,

šla cela vas je prec na stran,
vtem pa jo on je ucvrl stran,
čez hribe in dole, junak,
saj se je zbal, da bo mrtvak,

če bi le eno noč ostal
ob vodi tej, kjer si izbral
sam satan je svoj skrivni štab
in kjer je stanoval sam vrag!

Tako, to zgodbo s tem končal
bi na tem mestu, kjer pobral
se je iz nje naš John McLaud,
a, ker vsi vemo da ni prav,

če se kaj takega zgodi,
saj brez junaka, zgodbe ni,
je ni bilo in je ne bo,
pa naj za sklep povem vsaj to:

Ljudje, ta svet je krut in grd!
Od tod nas reši samo smrt!
A vsak, naj bo še tak junak,
prav rad živi, trpi, prostak

ogiba smrti se vselej,
saj pač ne ve, kaj bo po njej,
če sploh kaj bo, če vse ne bo
le prazen nič in molk nato!

Matej Krevs