Zaspana,

se sprašujem,

o občutkih in drobovju,

o mimozi in mačehi, o mojem osebnem sovražniku,

na studencu pijem libeeralizem,

se ustavim sredi slovesne refleksije,

ne morem storiti nič hudega,

a ta tvoj ponižujoč pogled......,

kako zelo si mi zoprn...,

to je lahko močno učinkovalo sredi naraščanja........, vročine,

se zapomnim, ga citiram,

preskakujem v progresivi,

pristopim brez zveze temu imenitnemu človeku,

ta, ki pije kri,

ta, ki mi je pri srcu,

ta, ki ga obliva božja svetloba napredka in prihodnosti,

da te ni sram,

sramuj se svoje ravnodušnosti,

ki padla je na nerodovitna tla,

včeraj zvečer,

kakšen revolucionar,

in v trenutku boš spremenil svoj položaj,

tvoji očitki,

tvoja skušnjava,

naključje je tako, da te sovražim,

saj se vendar izmikam provokacijam,

seveda sem te pričakovala,

in navsezadnje vendarle smeh in koraki nerojenega bitja,

avto je zdrvel mimo,

najbrž BMW,

tvoj in moj vzporedni molk silovitosti,

negativno boječe umikanje,

v tišino......,

ob prepričanju vzporedni molk teče skozi čas v izolaciji petka.....,

v Benetkah.

Vesna Leskovec