... ko se peljem proti tebi,
všeč mi je, ko te čakam pred službo,
všeč mi je, ko prihitiš izza vogala
in sedeš poleg mene,
všeč mi je, ko me poljubiš in
pobožaš po obrazu,
všeč mi je, ko se mi nasmehneš, ko zopet
zgrešim pravi vozni pas,
všeč mi je, ko me pri semaforju primeš za koleno,
všeč mi je, ko mi mravljinci spreletijo telo
in te na hitro oplazim z ustnicami,
všeč mi je, ko mi z roko drsiš vedno više po stegnu,
všeč mi je, ko prideš do gole kože na vrhu nogavic...
všeč mi je, ko s prsti raziskuješ čipko na hlačkah...
aaaaah, nehaj za trenutek, pa vendar mi je všeč;
všeč mi je....ko prideva iz mesta...
všeč so mi luči, ker vem, da bova kmalu Tam,
všeč mi je odcep pri cerkvi na desno
in šumenje Save,
všeč mi je, kako me poljubljaš, se dotikaš,
vlečeš pulover z mene in sebe,
všeč mi je dotik kože na kožo (ob tem se vedno nasmehneš),
všeč mi je, ko si gledava oči
in se stekla avtomobila rosijo,
o, bog, kako mi je všeč....

Potem se spomnim - da moram govoriti v preteklem času.

Vestalka