Daršan
I.
bosa stopaš
v mraku čez
manikarnika ghat
v belem sariju
z vencem rož
okrog vratu
v vedno gostejšem
zraku z okusom
po dimu
po lesu
po pepelu
po očetu
njegova siva dlan
se zajé
med
tvoje
bele
niti
II.
Nedotaknjena
prideš v tempelj
pomešana
s potnimi hlapi
s težkim kadilom
s postanim sadjem
s sandalovino
k nogam
naključnega
boga položiš
svoj prasad
tvoj popek poči
lokvanj se razpre
ves rosen in dišeč
ko te
blagoslovi
s svojim
rilcem
III.
Bosa se zjutraj
vračaš po isti poti
v kraljevem
sariju v zlatu
grmade še
slabotno tlijo
pod tvojimi
stopali zacvrči
žerjavica
prideš do reke
odvržeš svilo
streseš nakit
v beračevo posodo
zabredeš v vodo
do kolen do pasu
do glave
izpereš
večerni
pepel
in nočni
blagoslov
na drugem
bregu
vzprhne
nemi
labod
Poslano:
04. 08. 2016 ob 08:39
Spremenjeno:
04. 08. 2016 ob 13:27
Hvala, Lara :)
Lahkotno haikujevska. Bravo.
Thanks, Dare :D
Meni se zdi zelo življenska - najbrž še danes dnevno aktualna.
Lp GJ
Hvala, gorskijavor :)
~ prelepo ~
Kudos!
Thank you :)))
urednica
Poslano:
08. 08. 2016 ob 12:08
Spremenjeno:
08. 08. 2016 ob 12:09
Vzhodnjaško in filmsko ... zelo lepo ujeti detajli ženske, ki opravlja skrivni (notranji) obred, v katerem so ujete (poglavitne) črepinja njenega življenja - že prej - ko sem prebrala včeraj - me je zmotil ta vzprh nemega laboda ob koncu pesmi (zazdelo se mi je preveč filmsko;) - ampak seveda: vrnem se še, da preverim ali je to le moje trenutno bralsko stanje ali bo odzven trajal tudi v drugem času branja ...
Lp, Ana
Gre za izrazito močen simbol iz indijske mitologije, ki je premišljeno na koncu pesmi. Sem se dolgo spraševal, če naj ga pustim, ampak sem se na koncu odločil, da ga pustim, ker odpira pesem ...
PA hvala za odziv :D :D
Glede na to, da nekaj mitologije Indijske in Pakistanske poznam, sem mnenja, da je pesem naravnost čudovita, da ne rečem fantastična ( predvsem zaradi tega, ker je še veliko primerov takega ponižanja in žrtvovanja v dejanskem vsakdanjiku indijskih žensk.
Naša kultura tega ne pozna, tam pa je to vsakdanjost, ki je niti ne skrivajo preveč.
Lp GJ
gorski javor, hvala ... še enkrat :D
OK, naj bo ta preskok, ki dejansko na nek simbolni način prenaša osvoboditev z opazovanega p. s. na njen del (nekaj ostaja neo(s)kr(u)njeno, nekaj netelesnega, kar pa še vedno domuje v telesu (laboda)...). Čeprav bi si seveda zahodnjakinje želele osvoboditev tudi na konkretni ravni ...
Čestitke,
Ana
Obljubim, da bomo zahodnjakinje osvobodili na konkretni ravni ob kakšni priložnosti ... tako ali drugače ;)
Hvala, bodi dobro :)))
Bravo, čestitke, navdušena:
Čestitam. Odlično in zasluženo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
- 04. 08. 2016 ob 08:15
- Prebrano 1055 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 620.41
- Število ocen: 20