Podrem si oči
in na čelo skličem modro zarjo.
Bitje, ki sega preko kolesja
matematičnega vesolja.
Postrižem si lase
in se zgradim na novo.
Rojen ponovno pod oboki
mesenega templja.
Jaz sem nikogaršnji otrok.
Sam svoj angel
vodnik
in bog
Kričanje sonc
je puh v turbino mojega
bitja.
In razdalje...
Stopnišča do mojega
globokega prestola.
Jaz sem alfa
in omega
in 0
Kdorkoli že si, Anubis, mislim, da si mal geniusa.
Mijevšečtapesm
O, hvala :3 Mal je tak filozofska.
Gotta stay humble xD
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anubis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!