JOŠ NIJE VREME DA KRENEM

Još nije vreme da krenem
koralne grebene ne presadih u svoj viseći vrt
poneka čaplja čezne za našim razgovorima
o pravilnom hodu kroz razbistren takt
još nije vreme da krenem
ne nadisah se dovoljno svežeg plavog
pluća mi kodiranim znakovima šalju poruke
nejasno ostaje šta u plavom traži cimet

 

još nije vreme da krenem
nisam se dovoljno izrezbarila muzikom
za mnom još nikad ne pođoše tamburaši i bosi Cigani
dok ne popadamo na ponovnom putu za Krakov

 

dozivaju me neke knjige ne želeći da ih preskočim
ne sada
ne napravih tapete od svilenog platana
ne izgrlih dovoljno drage ljude
ne poljubih sve čežnjive usne
i još sam gladna pahulja bilo kakvog oblika

 

 

još nije vreme da krenem
ne nagledah se njegovog rasta
sad kad cveta zdravo daj mi da uživam
dan za danom izmami novo divljenje:
Znaš, svaki čovek može se opisati jednim zvukom

 

još nije vreme da krenem
to gnezdo za koje mislih da ne postoji nigde
možda u zemlji nemogućeg
mami me još neku granu da stavim
ne ogledasmo se dovoljno u zeleno-kestenjastom
i još bih da mu dosađujem svojim pričama
koje same sebi teško hvataju tok

 


sitnih dobrih dela po danu ne učinih dovoljno
isuši mi se grlo od svakodnevnog pripovedanja
da dan krije neponovljive radosti
iako je previše crnog ludila oko Zemlje

 

još nije vreme da krenem

maman ti se najdivnije smeješ
pošta se tada žali da se tresu neku žice
neka
još nije…

 

ne udavih nežnošću one koje volim
nijednom se ne iskakah po ganglijama
onima što se igraše sa mnom kao sa strunom
bez pardona

 

još nije…
za mnom plače par reka da nemimo pogledom
zovu me da budem riba
zajedno kikot da pustimo niz moje neuke skokove
traže me bosonogu

 

još nije vreme da krenem
Dama sa Hermelinom zahteva značanije mesto u Istoriji umetnosti
ne stižem da istražim, ispišem
i oslobodim svet Mona Izlizane lepote

 

još nije vreme da krenem
spiralni nemiri svetlucavog još bi da slikaju vazduhom
dok mi pričaju basne o mom životu
šešir stavim
ona ležaljka još bi da se ljuljuškavo topimo
od blaženstva neobjašnjavanja

 

još nije vreme da krenem

 

 

 

 

 

Jelena Stojković Mirić

Jelena Stojkovic Miric

Mikailo m.z.

Poslano:
03. 08. 2016 ob 03:05

"Nemoj poći sad, nemoj poći sad, nemoj poći sad...."

Čestitam Jelena.

::::::::::::::::::::::::::::::::

"Znaš, svaki čovek se može se opisati jednim zvukom..." Jelena ovde imaš jedno viška "SE" ispravi.

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
03. 08. 2016 ob 09:56

Hvala Mikailo.

......

Ispravljeno :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
08. 08. 2016 ob 11:18

Kako se odtrgati od življenja (tukaj), če je še toliko stvari, ki še ne obstajajo in bi obstajale, če bi se čas raztegnil skozi prostor na način, kot ga doživlja p. s. Poslavljanje ali priklicevanje stvari, ki si jih želimo enkrat v prihodnosti narediti in ko začutimo, da bi to v bistvu moralo biti zdaj ... pesem z imenitnimi podobami in atmosfero, čestitke,

Ana

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
09. 08. 2016 ob 07:58

Hvala Ana, na čitanju i potčrtanosti.

Lp

Jelena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Jelena Stojkovic Miric
Napisal/a: Jelena Stojkovic Miric

Pesmi

  • 03. 08. 2016 ob 00:15
  • Prebrano 782 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 196
  • Število ocen: 6

Zastavica