Danes in jutri
Zaljubljam se
v jutra ob reki
v pesem prebujenih ptic
rahel vetrič
reko
ki se ji nikamor ne mudi
v tu in tam
prijazen pozdrav
jutranjih sprehajalcev
v drobne kapljice
na listih mojega prijatelja
v nasmeh
ki ga vedno znova najdem tu
in ko pridejo na vrsto
mračni dnevi
ki nikoli ne pozabijo
potrkati na moja vrata
ko jih nemočno povabim naprej
bom priklical minula jutra
ko bo tema legala na prsi
obrišem solze
s pesmijo poletnih ptic
in postavil bom zid spominov
ki vem da bo padel
po nekaj udarcih praznine
a naj bo vsaj nekaj
ko tišina povzdigne glas.
Igor,
zelo lepa izpovedna pesem, vidim pa, da imam tekmece...
Želim ti lep in srečen dan,
hope
Helou draga Hope in edina tekmica ti je Pipa, ki me zna tako zavrteti okoli krempeljčka, da ji vedno popustim, če pa tako lepo pogleda s tistimi črnimi okicami :)
Hvala ti in bodi lepo.
Igor
... ko tišina povzdigne glas
Zelo dobro!
Zanimivo, kako smo nemočni pred tišino, ki je pravzaprav oblika niča.
Lp,
Vesna.
Helou Vesna in tako kot praviš, res velikokrat nemočni pred njo.
Hvala ti in bodi lepo.
Igor
A vseeno mislim, da je veliko vrst tišine.
Od zastrašujoče, ob kateri bi najraje prižgal luč, do nežne tišine.
Lahko noč
T.
Helou Tamara in res tudi tista prijetna obstaja.
Hvala ti in bodi lepo.
Igor
Res je, Tamara, tišin je veliko, tudi tistih prijetnejših. In celo tista, ki povzdigne glas, je lahko pozitivna. Včasih zares slišimo ljudi, ko umolknejo.
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 02. 08. 2016 ob 12:35
- Prebrano 818 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 311
- Število ocen: 12