TISTEMU, KI GODRNJA

poet, tvoja mrzla krastača je lačna: tisoč skrunilcev
besed ščije ob ljubljanici v grmičevje usode! lavreat
si je med nogami oslinil svoj mladostni ideal. njegov
rep je že nekaj let kos akrostihu. v mesnicah so krti,

 

žvrgoleči od sreče: greva skupaj v kamnolom umret?
greva s soljo, s kobilicami, ali raje s starim kajuhovim
mitraljezom? vedno sem se bil pripravljen skrtačiti za
kak liter beherovke, za bajonet ali za kakšno madono

 

z dojkami iz svinčenega testa. sem le norčav strelec: 
ob pravem času sem se zaljubil v aladinovo čarobno
svetilko, v bube in lisičjo mast. z zajci je treba vedno
občevati v naravni legi, da se jim razmastijo jetra: to

 

je ukaz vseh nas, ki ponosno nosimo svoje svetlobne
helebarde, svoj plin, svoje zakajene pestiče. oseko je
treba vzeti v zakup skupaj z algami in mrtvimi plovili,
sicer bo naše žalovanje bolj jalovo. povem ti, to je to.

Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 02. 08. 2016 ob 10:22
  • Prebrano 741 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 200.91
  • Število ocen: 7

Zastavica