poet, tvoja mrzla krastača je lačna: tisoč skrunilcev
besed ščije ob ljubljanici v grmičevje usode! lavreat
si je med nogami oslinil svoj mladostni ideal. njegov
rep je že nekaj let kos akrostihu. v mesnicah so krti,
žvrgoleči od sreče: greva skupaj v kamnolom umret?
greva s soljo, s kobilicami, ali raje s starim kajuhovim
mitraljezom? vedno sem se bil pripravljen skrtačiti za
kak liter beherovke, za bajonet ali za kakšno madono
z dojkami iz svinčenega testa. sem le norčav strelec:
ob pravem času sem se zaljubil v aladinovo čarobno
svetilko, v bube in lisičjo mast. z zajci je treba vedno
občevati v naravni legi, da se jim razmastijo jetra: to
je ukaz vseh nas, ki ponosno nosimo svoje svetlobne
helebarde, svoj plin, svoje zakajene pestiče. oseko je
treba vzeti v zakup skupaj z algami in mrtvimi plovili,
sicer bo naše žalovanje bolj jalovo. povem ti, to je to.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!