S svetlobo
S svetlobo potujem
mimo dolgih rek
ki ležijo pred horizontom,
pred zaključeno sliko,
ki mi vsak novi dan
naredi meje pred očmi,
da ne potujem dlje.
Svetloba mi hrani srce,
ko zjutraj poiščem bližino,
ki me bo grela tekoči dan,
vse do noči,
do zaprtih prostorov,
priprtih vrat in oken,
kot se ločujem,
za odmik od nemirnih duš,
ki bi rade zagospodarile
nad mojim obstojem.
Skočim v vzdignjeno morje,
sledim mesecu
in lovim zvezde.
Ponoči.
Svetlobo prižigam
na umeten način.
Podaljšujem muko obstoja,
morda me že jutri več ne bo.
Morda me skrije konec
pod zemljo, v čisto temo
brez malo svetlobe.
Prelepa in jups, poznam občutek. Sama imam zelo hude težave s pomanjkanjem spanca ;)
Valy,
hvala ti, danes se ukvarjam s svetlobo, vse do noči.
Lep pozdrav,hope
Lara,
mene svetloba moti, kadar mislim zaspati, pa čakam da pride čas...
Hvala ti.
Lep pozdrav,hope
Tudi mene, Hope. Poleg nje pa še mnogo ostalega ; )
Lepo si napisala Lara.
Lep dan ti želim,hope
B. hope
lepo si napisala, svetloba zna biti nujno potrebna, pa tudi omejujoča, vsaj meni se tako dogaja.
lp GJ
gorski javor,
všeč mi je, mnogo razmišljam, zdaj ko je napisano se mi zdi, da vidim še mnogo več...Hvala ti, gorski javor.
Lepo te pozdravljam,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 01. 08. 2016 ob 12:39
- Prebrano 753 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 234.9
- Število ocen: 10