Ko pozabiš

na zamrznjen spomin

se vzpne vihar sparjenih misli

prek zasajenih zrn zaznav,

nanizanih kot nadaljevanka

sestavljivih dogodkov.

Ponovitve imajo pomen

v izplenu vsebine,

kot mantre se zaključujejo

v krogu nenehnih vračanj;

osmišljena podčrtovanja na robu prepada,

let v precepu zavrnitve besede,

predajanje v razgrnitvi čustev,

stoječe ovacije lebdenja.

Plasti pod plastmi

so le zrcalni odsevi dnevov

v ogledalu skritih noči,

na katerih se nabira prah

v kepe ozvezdij,

srčike prosojnih meglenic.

Spiralni objem

zatemnjenega odtoka časa

se ziblje onkraj dimenzije

znanega prostora.

Material se kopiči

na najnižji točki, vleče se

kot prežvečene sanje skozi lunine mene,

zajameš ga z opazko obraza,

zrak betonsko pada po gladini oči,

bobnenje strel se zazre v zaodrje,

in klik sprožilca na čelu skupine,

kot metek sodbe v razblinjenem dejanju.

Dare Gozdnikar