GREŠKA U OKU SLIKARA
Ušla sam u kuću, izula cipele, skinula kaput
i okačila se o čiviluk
prošla su dva, tri godišnja doba
tako
zaškripala je kvaka iščekivanja
obukao me na sebe i krenuo cvetnom ulicom
otvorih oči u času kad izbismo do starog zamka
na vrhu brega
oblikovali su nas vetrovi
nad ravnicom pijanosnenom
sanjasmo vinjete pitomog leta porama energije
nadolaskom prvih naznaka
bujnobojnih meseci
skinula sam
svu našu odeću
obukla u zrnevlje bilja i
posadila nas pod krošnjom jasike
kad odzimi,
da izniknemo šareno, bogato zanjihani željom.
Otvorih oči negde u ravnici
baš dok se slikar potpisivao na koncu svog pejzaža
nasmešismo mu se prirodom
pegice svemira poleteše…
Greška u oku slikara.
Negde sam već videla takav akt.
Jelena Stojković Mirić
urednica
Poslano:
05. 08. 2016 ob 03:50
Spremenjeno:
06. 08. 2016 ob 11:42
Pogledi v pesmi prevzemajo oko bralca: zazdi se, da govori o rožnati obleki, hkrati pa govori o zapuščanju rutine, preskoku v barvitost, navdihnjenost in strast - v obeh primerih je narava tisto okolje, v katerem se ta osvoboditev lahko dogaja - koliko slik / pesmi / glasbe nam prebuja lastne doživete / sanjane prostore, kamor se zares ali samo v mislih selimo ... Pesem, ki deluje kot trikotnik med čakanjem / gledanjem / doživljanjem v isti sliki ... ki se zdijo le napaka v očesu opazovalca - čestitke,
Ana
Hvala Ana.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jelena Stojkovic Miric
- 31. 07. 2016 ob 01:12
- Prebrano 684 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 290
- Število ocen: 8