Še zrosi se mi oko,
ko tako, zazrem se v zvezdnato nebo.
Pa med milijoni svetlih lepotic,
iščem tisto pravo.
Tisto, ki bi misli težke,
odnesla tja v daljavo.


Še zrosi se mi oko,
ko tako, preganjam ironijo.
Ko ne najdem,zvezde tiste prave,
ki bi odnesla mu pozdrave,
vse besede zaželjene sprave.
Mu šepnila v uho,vse to,
kar še izrečeno ni bilo.

Silva