pa je šla karavana mokrih preko lesbosa in kosa do
tabanovcev, do tulcev velikega kalibra, z drgetom v
kurcih, z zelenimi steklenkami mučeništva v kosteh,
v medaljonih. zadnji so stopali prvi in v črnih zobeh

prenašali molje svojih zaobljub, svojih zatemnjenih
mušic. bela mati, z dojkami iz kostanjevega pireja,
s hrbtenjačo iz slanine, jim je obljubila nova igrišča
in šotore iz cesarskega praženca: vsaj tri kilograme

na odraslo osebo, a raje manj. ekonomija bibavice
vsebuje zgolj logiko pisane smrti in dvanajst zvezd
za uteho; njena prozorna patetika naj bi bila v rabi
tudi po izteku roka uporabe: vedno le na prvo žogo.

sociologom je le občasno dovoljeno najti kakšnega
avtodidakta z neizgovorjeno granato v gobcu; pa še
to le takrat, kadar si preveč očitno prizadeva, da bi
v mesnice nevernikov uvedel prehrambene navade

svoje astralne domovine: vse ostalo gre pod tepih
ode radosti. ko pa poči, se po morbidnih tabloidih 
znajdejo ceneni eseji o zločinu in kazni ter vrečke
z navodilom: počisti za menoj, saj sem kuža tvoj.

Dani Bedrač