Smrt
Včeraj sem ostala v baru
krepko čez polnoč.
Srečala sem tipa,
ki ga je tu pozabila noč.
Nič ni rekel,
le njegove oči so plale.
Dim je povlekel,
brez besed so spraševale:
'Si srečna?' govorijo
'In ne govori mi laži!'
Šele takrat se zavem
da nima oči.
Bela svetloba se me dotakne,
zavem se vseh odgovorov
Zastor z mojih se oči odmakne
'Prišla si domov!'
Lepo si uprizorila to tvoje nočno življenje, kot povezano bi bilo v sanjah...
Lep dan...
Poslano:
28. 07. 2016 ob 21:03
Spremenjeno:
28. 07. 2016 ob 23:52
Draga Kara, zekaj tako žalostno? Ampak, opisala si pa lepo.
Lp GJ
Odlično!
Padanje v razdalje, ki izginejo ...!
Lp, Jošt Š.
Čustva je treba izraziti, pa naj bodo žalostna ali vesela, le tako lahko razbremenimo svojo dušo napetosti, ki se nabira v nas...
Lp :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kaja_
- 28. 07. 2016 ob 00:46
- Prebrano 622 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 178.1
- Število ocen: 7