Ko se boš prebudila, te bo le še čuden,

oddaljen občutek, spominjal na čas,

ko je sonce vedno znova nekam odhajalo

in so leta nehote brisala tudi lepe spomine.

Nemir, ki se je v mraku zalezel v vsako celico

prvobitne želje po svetlobi in s prihodom

teme naznanjal skrivnostno smrt nekega dne,

(tudi sanje so le bleda kulisa izgubljene igre)

vihar, ki je najedal komaj spočeta spoznanja;

vse bo le drobna lisa tam nekje daleč v vesolju.

Prebujena boš v luč, mrka temačnost bo odslej

trpka sopotnica nekih drugih zgodb.

Timy