Luč

Ko se boš prebudila, te bo le še čuden,

oddaljen občutek, spominjal na čas,

ko je sonce vedno znova nekam odhajalo

in so leta nehote brisala tudi lepe spomine.

 

Nemir, ki se je v mraku zalezel v vsako celico

prvobitne želje po svetlobi in s prihodom

teme naznanjal skrivnostno smrt nekega dne,

 

(tudi sanje so le bleda kulisa izgubljene igre)

vihar, ki je najedal komaj spočeta spoznanja;

 

vse bo le drobna lisa tam nekje daleč v vesolju.

 

Prebujena boš v luč, mrka temačnost bo odslej

trpka sopotnica nekih drugih zgodb.

Timy

romano

Poslano:
25. 07. 2016 ob 12:01
Spremenjeno:
25. 07. 2016 ob 12:02

V dušo se naseli strah na čas, ki briše vse sledi, spominov lepih dni. Sledi novemu času spoznanja britkosti-temačnosti, v katerih se bodo pisale zgodbe novega življenja.


Pesem je zelo lepa, polna čustev, globokih razmišljanj o večnosti.


Želim lep dan pozitivnih misli...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Timy
Napisal/a: Timy

Pesmi

  • 25. 07. 2016 ob 10:49
  • Prebrano 455 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 206.08
  • Število ocen: 8

Zastavica