V reki in času telesa
Imam nos,
velik in neraven
in je ravno v ponos.
Dan za dnem dnevu kos.
Imam znamenje
med očesoma,
ki ni tretje oko.
Imam spomin na lase
bele, na lase dečka
svetlih dni.
Fotografije že blede.
Telo je moje
samosvoje.
Manj je zob,
še vedno grizem.
Kosti se lome,
kot prej nikoli.
Pljuča zrak love.
Srce bije dneve,
bije ure.
Oči v modrini
modre, mlade,
gledajo kar teče,
traja, letne čase.
Spoštuje se telo telesa,
dlan sveta, oko
brezčasno.
Reke šum na brege
lega, leže mi
na veke.
velik in neraven
in je ravno v ponos.
Dan za dnem dnevu kos.
Imam znamenje
med očesoma,
ki ni tretje oko.
Imam spomin na lase
bele, na lase dečka
svetlih dni.
Fotografije že blede.
Telo je moje
samosvoje.
Manj je zob,
še vedno grizem.
Kosti se lome,
kot prej nikoli.
Pljuča zrak love.
Srce bije dneve,
bije ure.
Oči v modrini
modre, mlade,
gledajo kar teče,
traja, letne čase.
Spoštuje se telo telesa,
dlan sveta, oko
brezčasno.
Reke šum na brege
lega, leže mi
na veke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 02. 03. 2009 ob 13:14
- Prebrano 1245 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 489
- Število ocen: 14
