Preorane njive
Dišiš po zrelem žitu
približaš se stokajoč
kot volk iztuliš želje vame
v zaraslem grebenu se vžge
trzljaj za trzljajem
oglodaš mrvice poželenja
pračlovek, volkodlak, orel,
vihar nebrzdanih sunkov
se razdivja v meni
razstavi me na delce zemlje,
močna roka populi
korenine skeleče koprive.
Na novo vseješ seme
v preorane njive
moje ženskosti.
.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 02. 03. 2009 ob 11:55
- Prebrano 708 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270
- Število ocen: 9
