Čisto navaden dan, predstavljen v pesmi, je apokalipsa,  ki je že prisotna in napoved nečesa, kar je neizogibno, saj je z nami, v vsakem posamezniku,  le da je senzibilnost za zavedanje tega lastnost le nekaterih ... Ljudje v napačnih sobah, obešeni vojak, človek brez "prave obleke", neobčutljivi reševalec križanke ... Vsi so tam, kot vsak dan in dež pada v obratni smeri, česar nihče več ne opazi ... Morda celo on, s katerim p.s. spregovori, nima vpliva na to. Močno deluje odločnost pipovedovalke, da se zoperstavi temu prekriževalcu neba. A kaj, ko je tudi on  najbrž le eden izmed opazovalcev dežja,  ki je isti dan spremenil smer ...

Zavedlo me je v intereptacijo, ki je samo moja. Jutri bo drugačna. Kar je fajn, saj je to zelo dragocena pesem, k ponuja neštete oprimke. Dobro stoječa zgradba z močnimi simboli in efektivnim zaključkom.

Čestitke

Lp, lidija