Izgubljena prtljaga
šla si iz rok v roke
nepripadajoča
podajali smo si te
kot izgubljeno prtljago
od svita večernice
do mrka danice
nesebično si se dala zibati
v sladki medečini
ki so ti jo v plajtrasto zibko
nanosile samomorilske čebele
kaj si dajala
kaj si jemala
kaj je bilo tega življenja
inkarnacije slasti
do zgostitve trenutka
ki ti je zlomila hrbtenico
in so decibeli neznosnega šuma
zarezali v tvoj preozki prostor
ljubica seliš se
izginevaš
s vso svojo literarno kramo vred
s svinjolikim psom
na škripajoči cizi
zdaj v skrivenčenem ogledalu
vidim popačeno podobo
v orošenem zrcalu
gledam psa
kako se vzpenja po nogi
in liže varikozne vene
tvojih lisičjih goleni
brezno
Napisal/a: brezno
Pesmi
- 01. 03. 2009 ob 16:02
- Prebrano 1103 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 390
- Število ocen: 9