Ne zmorem
predolgo daljine
ne zmorem
velikih korakov
a brez diha ne gre
tolažim ponotranjene utripe
ki shirano hitijo
nekam na dno
osamljene noči
tišina mi lomi utrip
in zajemam sapo
ko me ulovi žalost,
da ne diham gosto,
da niso mokre oči
in srce čutim,
stiska mi prostor pod prsmi,
nastaja težka kepa
in vsake nekaj trenutkov
narašča in popusti
ravno toliko,
da me znova stisne,
zada notranji udarec
in samo na pol popusti.
Sita sem gmaila,
rada bi te videla v živo,
rada bi dih, ki ne bo bolel,
čakam na metulje,
oni se vedno pojavijo,
kadar me ti poljubljaš.
Na koncu vseh krčev
se me dotakneš močneje
in rečeš kakor da bereš mi misli,
ljubim te.
Izdihnem in znova te stisnem k sebi,
vse dokler ne obnemorem
in me spanec ne vzame.
Zakaj se zjutraj bom zbudila
z občutkom, kot da sva
si bila bližje od besed na daljavo?
Obrišem si pot in utrujena zaspim.
Tebi, ki te ljubim.
B. hope,
Zakaj me je ta pesem tako zelo pretresla? Prepoznam nekaj znanih besed in ostajam v vprašaju.
Zelo čustveno, da misliti.
lp gorski javor
gorski javor,
besede ki marsikaj kličejo...resda, hvala ti,
želim ti lepe, lepe sanje
Irena
Draga Irena....pošiljam ti jo, ker me je nanjo spomnil naslov tvoje pesmi...in ker je tako lepa :)
lep dan ti želim,
Majda
https://www.youtube.com/watch?v=EFwWVNgpGKY
Majdi, srce,
zelo si me razveselila.
Veseli me, da ti je všeč, besede so pa res že znane...
Hvala ti, želim ti vsak dan srečen,
Irena
Oooooooo,kako pretresljivo čustveno.
lp
westre, gremo v to smer...
Me veseli, da ti je všeč.
Lep pozdrav,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!