Izgovorjena
kapnem iz sozvočja
rahlo vzvalovim tujost
v krogih me odnaša
iz jedra
dobivam robove
kakor čoln v trstičju
se zataknem med oblike
z otresenim spominom
stopim na noge
pljuski pozabljenega
prinašajo slutnje
predaleč od sebe
spregovorim
misel
nezajeta
se stiska v besedi
Kad reči nisu tesne, ni pesme nisu besne.
Gotovo minijatur(n)a, ova pesma - zahvaljujući autorkinoj preciznosti i osećajnosti - dobija na širini i dubini. Jer, njeno majstorstvo se upravo u tome i ogleda: sa što manje reči, izgovoriti što više.
lp
Jagoda
Se pogovarjajo pesmi med seboj, ali pesniki?
Pozdravček
Hvala draga Jagoda :) velike besede za malo mene
o mojstrstvu pa drugič ;)
lp
I.
hvala za dotik Li :)
pridemo in iščemo v pretesnem vse kar slutimo - omejeni
Lp
i.
Pa saj so neizgovorjene besede vedno skrite v nečem malem, najsi bo odsev svetlobe, vodni krog ali odboj glasu... Ti pa iščeš , bravo Pi. Všeč mi je.
Lp
A
Pridružujem se komentarjem in čestitkam!
Bravo!
Lp, Jošt Š.
Andrejka, lepa hvala za lepo. :)
bolj želim ubesediti nekaj tistega pozabljenega ;)
Lp
I.
jošt, hvala!
vsi smo takole kapnili od nekje in zdaj iščemo.....
Lp
Pi
Tudi meni je pesem všeč, odstranila bi le "vseprežemajoča" v prvem verzu. Kaj meniš?
Lp, Ana
je res
sozvočje pove dovolj
Hvala, Ana
Lp
Irena
Poetološka pesem o tišini in fizičnem izoblikovanju besede, kar pa je lahko simbol za izrekanje / življenje, čestitke,
Ana
Lepa hvala!
Ker me zasvaja misel, ali se lahko zvok tako zgosti, da se iz njega materializira...nekaj pač...(in beseda je meso postala)
in nas na pr. tako izvrže v telesa, kjer pozabimo od kod prihajamo, se privajamo na telo, v njem le slutimo svet vseprežemajočega in lovimo slutnje, ki jih je težko obleči v besede.
In misel, bolj vprašanje - ali je že misel sama beseda ali je šele, ko jo spregovorimo? Misel poimenujemo. In je beseda.
Pa take :)
Lep pozdrav
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 09. 07. 2016 ob 09:23
- Prebrano 883 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 585.2