Ljudje, ste slišali te dni rahel piš

tako drobcen, nežen in mil?

med dimniki streh,

okrog vogalov hiš,

nekaj je rahlo trkalo na okna,

zaprta, zatemnjena,

visoko gori pod nebom je šelestelo,

nekaj je jokalo,

stokalo od bolečine,

milo prosilo,

z bolečino v glasu moledovalo,

preveč tiho,

preveč milo,

preveč drobceno, neslišno

s prosečimi, prestrašenimi očmi.

Ta piš - nihče ga ni slišal,

kako je to mogoče?

smo res že tako močno

otopeli,

okosteneli

da nočemo vedeti, slišati?

proč, proč od nas,

ne moti našega vsakdana - piš,

pusti nas pri miru,

ne prepihuj nas,

kdo pa sploh si, da nas vznemirjaš?

----------------------------------------------------------

rahlo, tiho, skoraj neslišno je zašumelo:

to sem jaz, mala dveletna dušica.

gorskijavor