Tvoje pesmi ni
odnesel jo je hladni veter
zvrnil vsako misel s črte
po tleh poležavajo potrgane kljuke
spominjajo na veliko družino
in dolgi štrik je speljan preko višav dvorišča
od sive hiše do umazane bele
skrite pred očmi radovednega sveta
proč od navidezne popolnosti
vsaka tvoja misel je namig
ki ostane pri skomigovanju
brez pravih korakov do cilja
le junaško razmišljava
skoraj na glas
ne, tvoje pesmi ni,
ona je samo iluzija,
ki jo moja duša hoče brati
da se nasitim obljub
in pometem dolgo prašno cesto
po kateri že dolgo nihče ni šel
zdaj zbirava občutke
če so sploh še isti.
In z zobmi držim ustnici skupaj,
kakor da bi zbirala pogum.
Le zberi pogum in vse bo....
Lep dan
westre,
saj zbiram, pa zgleda je vse premalo...Upam da nekoč bo res dovolj.
Hvala ti in lep, srečen dan ti želim, kjerkoli si,
hope
Hope, tale današnja mi veliko pove. In prišla je prav blizu mene. Kot bi hotela biti moja. Veliko nas je, si mislim, ki imamo podobno.
Fajn
Lp
Irena
Draga Irena,
hvala ti, duša si. Vem da je tako, nekako bomo morali, nekako...
Lepo bodi, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!