pikov kaval, mišek, pokaj! mrliški list vriska vili.
v hrbtenici je papir, bikec plava s tokom. komu
je mrak na veke legel, brez polžev, brez piksne?
samo tega ne, je rekel paž in zamižal z nogami
v hrepenenju. in sem šel: sam samcat skozi mrč,
skozi trombozo v ohišja noči. kot kremen je trda
voda, ko se tam zaiskrim, ko zbolim. moliti vam
ni treba, dasiravno mi trda prede: kot obupancu.
zid je prebit, nanj sem privezan z besedo: mana
mi pada z neba v golt. brez hiške je luna kot en
lazar, misli so miške. mehčalec prahu je zaripnil
v koritu, senca pika v jezik, kaktus mi stoji sam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!