Rabljev
previsoko zrastle trave
danes ni
niti rednih sprehajalcev
le dva neutrudna kolesarja
ki sta ravnokar švignila mimo
in seveda jaz
tu je še vetrič
ki je trenutno rahlo sramežljiv
sonce pa obratuje s polno paro
s čela brišem kapljice znoja
vsekakor raje te
kot one slane z lica
ki se rode v očeh
tistih sem že sit
ker pricurljajo prepogostokrat
zoprna zadeva vam povem
medtem razmišljam o času
o letih ki so spolzela mimo
brez naju
škoda jih je a se ti ne zdi
razmišljanje o nama
prekine osa
ki me hladna kot špricer
ustreli v nogo
in ravno levo
ki je že tako bila deležna
nekaj popravil
zarobantim
ji omenim nekaj članov družine
in kje si ti sedaj
da me objameš
rečeš
o ti ubogi moj
in spet se bom tolažil sam
ogorčen
nad teboj in oso
izpijem konkreten požirek
neke energijske pijače
in odbrzim v trgovino
zadišal mi je puding.
Igor, vedno znova me navdušiš s svojim fantastičnim opisom narave in seveda, tvoje hrepenenje po sreči in dvojini me gane.
lp gorski javor
Gorskijavor lep pozdrav in najlepša hvala za komentar.
Vse dobro želim in bodi lepo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!