cigla

izvukoh ciglu iz zida
podjelu ne prihvaćam
svjetlost ulazi u zatamnjen pogled
sjene postaju jasnije
glas prepoznatljiviji
ljudi ubiru smiješak
gledajuć oblak debeo od kišnih kapi
osunčan će darovati dugu
moj dan je postao prozor
kvadratić plavog neba
smiješi se kroz otvoren zid
tama je bijeg u samoću
samoća prijeti izumiranjem

 

Ljubica Ribić

Ana Porenta

urednica

Poslano:
29. 06. 2016 ob 21:35
Spremenjeno:
29. 06. 2016 ob 21:36

Lepa prilika o podiranju zidov: samo za eno opeko / majno okno, samo delček sveta, odprt navzven - in že je vse svetlejše in manj mrtvo ... čestitke,

Ana

Zastavica

Ljubica Ribić

Poslano:
01. 07. 2016 ob 16:54

hvala Ana, raduje me svaka pronađena svijetlost...

veliki zagrljaj :-)

Ljubi

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Ljubica Ribić
Napisal/a: Ljubica Ribić

Pesmi

  • 22. 06. 2016 ob 17:19
  • Prebrano 569 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 167.12
  • Število ocen: 5

Zastavica