trenutno

se zliva v večno

v momentu

se skrivajo vzgibi preteklosti

gib je sprememba gledišča

ko ti grem z roko skozi oči

da povlečem tvoje misli

in z njimi orišem sebe

poravnala si me v željo

kot svežo rjuho prek postelje

v pristanišče predaj

objemam te s prepihom

ko razpiram strah  

na srečo in strast

globina je še cela

spi kot noč podnevi

temna stran svetlobe

izvezena v pogled

kot stopinje zraka

na meglici upanja

s strani popadajo okvirji

paspartu je nedolžno bel

slika sramežljivo

zaobjema naju

kot haikujevski croquis

ki miljejsko obarva telesi

in preden so se rodile barve

je poezija lebdela

nad pastelnim vesoljem

ko na tvojih prsih zaspim

podojen z mirnostjo

Dare Gozdnikar